Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prebojna odkritja laserske fizike ovenčana z Nobelovo nagrado

02.10.2018

Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so trije. Američan Arthur Ashkin je nagrado prejel za razvoj optične pincete, ki je revolucionirala lasersko fiziko in svetlobo spremenila v nadvse uporabno orodje. Z optično pinceto so se odprle možnosti zelo natančnega dela z izjemno majhnimi delci kot tudi na izredno hitrih procesih. Na njeni uporabi temeljijo številna pomembna odkritja, danes so široko uporablja v laboratorijih, v industriji in medicini. Drugi del Nobelove nagrade si bosta razdelila Francoz Francoz Gérerd Mourou in Kanadčanka Donna Strickland, šele tretja prejemnica Nobelove nagrade za fiziko v 117 letih, za odkritje izjemno kratkih visokoenergijskih laserskih pulzov. Z njimi je mogoče rezati ali vrtati luknje v najrazličnejše materiale tudi v tkivo. Uporabljajo se denimo pri operacijah oči. Letošnje nagrade so tako šle odkritjem, ki so svojo izredno uporabno vrednost že temeljito potrdila.

Laserska pinceta in kratki visokoenergijski laserskih sunki so omogočili razmah novih optičnih tehnologij

Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so trije. Američan Arthur Ashkin je nagrado prejel za razvoj laserske pincete, ki je revolucionirala lasersko fiziko in svetlobo spremenila v nadvse uporabno orodje. Z njo so se odprle možnosti zelo natančnega dela z izjemno majhnimi delci kot tudi pri izredno hitrih procesih.

“V 70. letih 20. stoletja je prof. Ashkin izvajal poizkuse s prvimi laserji. Ugotovil je, kako je mogoče z lasersko svetlobo prijeti mikroskopsko majhne predmete in jih premikati,” izpostavlja pomen znanstvenega prispevka Arthura Ashkina vodja oddseka za fiziko trdne snovi na Institutu Jožef Stefan prof. dr. Igor Muševič.

Primer, kako deluje laserska pinceta, če z njo denimo želite prijeti živo celico.

“Skozi mikroskop posvetite s svetlobo na to celico in celica se dobesedno ujame v svetlobni snop. Svetloba torej deluje kot pinceta in z mehansko silo prime objekt. Tega lahko nato premikamo, prenašamo, preučujemo in včasih celo preoblikujemo.”

Danes se laserska pinceta široko uporablja v laboratorijih, v industriji in medicini.

Drugi del Nobelove nagrade si bosta razdelila Francoz Francoz Gérerd Mourou in Kanadčanka Donna Strickland, šele tretja prejemnica Nobelove nagrade za fiziko v 117 letih. Odkrila sta način, kako ustvariti zelo kratke visokoenergijske laserske sunke, ki kljub visoki energiji ne povzročijo škode.

“Da dobimo močne laserske sunke, jim moramo ojačati. Toda svetloba je hitro premočna in poškoduje snov. Letošnja nagrajenca sta odkrila način, kako laserski sunek spektralno razširi, frekvenca se med samim sunkom spreminja. Takšen sunek je mnogo lažje ojačati, predvsem pa ne povzroča poškodb v laserskem mediju,” je pojsnil vodja odseka za fiziko kompleksne snovi na Institutu Jožef Stefan prof. dr. Dragan Mihailović.

S tem se je odprl razvoj močnih laserjev, ki jih danes uporabljamo v najrazličnejših natačnih instrumentih. Z njimi denimo se danes izvajajo operacije oči.

 


Aktualna tema

4527 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Prebojna odkritja laserske fizike ovenčana z Nobelovo nagrado

02.10.2018

Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so trije. Američan Arthur Ashkin je nagrado prejel za razvoj optične pincete, ki je revolucionirala lasersko fiziko in svetlobo spremenila v nadvse uporabno orodje. Z optično pinceto so se odprle možnosti zelo natančnega dela z izjemno majhnimi delci kot tudi na izredno hitrih procesih. Na njeni uporabi temeljijo številna pomembna odkritja, danes so široko uporablja v laboratorijih, v industriji in medicini. Drugi del Nobelove nagrade si bosta razdelila Francoz Francoz Gérerd Mourou in Kanadčanka Donna Strickland, šele tretja prejemnica Nobelove nagrade za fiziko v 117 letih, za odkritje izjemno kratkih visokoenergijskih laserskih pulzov. Z njimi je mogoče rezati ali vrtati luknje v najrazličnejše materiale tudi v tkivo. Uporabljajo se denimo pri operacijah oči. Letošnje nagrade so tako šle odkritjem, ki so svojo izredno uporabno vrednost že temeljito potrdila.

Laserska pinceta in kratki visokoenergijski laserskih sunki so omogočili razmah novih optičnih tehnologij

Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so trije. Američan Arthur Ashkin je nagrado prejel za razvoj laserske pincete, ki je revolucionirala lasersko fiziko in svetlobo spremenila v nadvse uporabno orodje. Z njo so se odprle možnosti zelo natančnega dela z izjemno majhnimi delci kot tudi pri izredno hitrih procesih.

“V 70. letih 20. stoletja je prof. Ashkin izvajal poizkuse s prvimi laserji. Ugotovil je, kako je mogoče z lasersko svetlobo prijeti mikroskopsko majhne predmete in jih premikati,” izpostavlja pomen znanstvenega prispevka Arthura Ashkina vodja oddseka za fiziko trdne snovi na Institutu Jožef Stefan prof. dr. Igor Muševič.

Primer, kako deluje laserska pinceta, če z njo denimo želite prijeti živo celico.

“Skozi mikroskop posvetite s svetlobo na to celico in celica se dobesedno ujame v svetlobni snop. Svetloba torej deluje kot pinceta in z mehansko silo prime objekt. Tega lahko nato premikamo, prenašamo, preučujemo in včasih celo preoblikujemo.”

Danes se laserska pinceta široko uporablja v laboratorijih, v industriji in medicini.

Drugi del Nobelove nagrade si bosta razdelila Francoz Francoz Gérerd Mourou in Kanadčanka Donna Strickland, šele tretja prejemnica Nobelove nagrade za fiziko v 117 letih. Odkrila sta način, kako ustvariti zelo kratke visokoenergijske laserske sunke, ki kljub visoki energiji ne povzročijo škode.

“Da dobimo močne laserske sunke, jim moramo ojačati. Toda svetloba je hitro premočna in poškoduje snov. Letošnja nagrajenca sta odkrila način, kako laserski sunek spektralno razširi, frekvenca se med samim sunkom spreminja. Takšen sunek je mnogo lažje ojačati, predvsem pa ne povzroča poškodb v laserskem mediju,” je pojsnil vodja odseka za fiziko kompleksne snovi na Institutu Jožef Stefan prof. dr. Dragan Mihailović.

S tem se je odprl razvoj močnih laserjev, ki jih danes uporabljamo v najrazličnejših natačnih instrumentih. Z njimi denimo se danes izvajajo operacije oči.

 


23.02.2018

Obeta se teden polarnega mraza

Meteorologi napovedujejo, da se obeta teden polarnega mraza s temperaturami do -20 stopinj. Kako hud mraz vpliva na respiratorna obolenja in kako lahko svoje telo pripravimo na tako nizke temperature, je povedala dr. Ana Hojs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.


22.02.2018

Janez Drnovšek - mineva10 let od smrti enega največjih državnikov v Sloveniji

Bil je eden ključnih protagonistov izstopa Slovenije iz nekdanje skupne države. Osrednji lik slovenske tranzicije in kreator procesov vstopa Slovenije v evroatlantske povezave. Vodil je kar dve državi, štiri vlade v samostojni Sloveniji, nazadnje je ustanovil civilno gibanje.


22.02.2018

Slab položaj beguncev, Romov in izbrisanih

Gre za ključne, a ne edine kršitve človekovih pravic v Sloveniji v letnem poročilu Amnesty International.


22.02.2018

Namesto izpustov 35.000 podnebnih delovnih mest?

Podnebne spremembe se dogajajo vse hitreje. Pobudnik britanske kampanje One Million Climate Jobs Jonathan Neal opozarja, da se je raven ogljikovega dioksida v zadnjih 30 letih povišala toliko kot prej v 200 letih. Izpostavi suše, vse hujša neurja in Cape Town, prvo mesto, ki mu bo zmanjkalo vode. Arktični led se tali veliko hitreje od pričakovanj.


22.02.2018

Tilen Sirše o stanju športnega sankanja pri nas in udeležbi na OI

V sklopu oddaje Prvi na obisku na sankališču v Gozd Martuljku smo pred mikrofon povabili Tilna Siršeta, ki se ukvarja s športnim sankanjem na umetnih progah


21.02.2018

Pomurci hidroelektrarne ne želijo, Posavci pa zaskrbljeni, ker priprave na graditev HE zamujajo

Pomurci so glede graditve hidroelektrarn na Muri na istem bregu z okoljevarstveniki; oboji menijo, da hidroelektrarne na Muro ne sodijo in zahtevajo izbris te možnosti iz energetskega načrta Slovenije. Po drugi strani pa graditev hidroelektrarn na spodnji Savi že dve leti stoji. Država je zamudila že nekaj rokov, stroji pa čakajo. O paradoksalni situaciji v zvezi z graditvijo hidroelektrarn na Muri in na Savi poročata Lidija Kosi in Suzana Vahtarić.


21.02.2018

Slaba pripravljenost bataljonske bojne skupine le politični obračun?

Bataljonska bojna skupina je dobila slabo oceno za pripravljenost. Slabo oceno smo si dali sami, gre za politična vprašanja in obračune pred volitvami. Robert Škrjenc napoveduje, da bodo sledile kadrovske menjave.


21.02.2018

Tudi osebe s posebnimi potrebami so turisti

21. februar velja za mednarodni dan turističnih vodnikov in zato na ta dan marsikje po Sloveniji v organizaciji različnih stanovskih združenj turističnih vodnikov potekajo brezplačna vodenja, ki se jih lahko udeleži kdorkoli. Nekaj vodenj pa je namenjenih različnim ranljivim skupinam, v Ljubljani so tako vodniki posebno vodenje pripravili za begunce, pa za brezdomce, Slovenski etnografski muzej je med svoje eksponate povabil gluhe in naglušne, Slamnikarski muzej v Domžalah je gostil slepe in slabovidne. Vse bolj se namreč turistični delavci in tudi vodniki zavedajo pomembnosti dostopnega oziroma inkluzivnega turizma, torej turizma za osebe s posebnimi potrebami: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane, pa osebe z motnjami v duševnem razvoju …


19.02.2018

Rim nikoli ne razočara- od klasikov do avantgarde

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.02.2018

Mohamed Abdul Munem

Mohamed Abdul Munem se je že rodil kot begunec – bil je palestinski begunec v Siriji. V Alepu je ustanovil svojo založbo in izdal dela številnih avtorjev – svojih ni smel, saj ni pisal naklonjeno režimu.


15.02.2018

Južnokorejski turisti v Sloveniji

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.02.2018

240 let od prvega vzpona na Triglav

Triglav bo v letošnjem letu stopil v ospredje zanimanja najrazličnejših strokovnjakov od naravovarstvenikov, filozofov in zgodovinarjev. Prireditve povezane z našim očakom pa se bodo v Kobaridu, Trenti, Mojstrani in Bohinju kot napoveduje Anamarija Kunstelj vrstile vse leto.


14.02.2018

Slovenska hiša v Pjongčangu

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.02.2018

Licitacija lesa v Slovenj Gradcu

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.02.2018

Zakon o socialnem vključevanju invalidov

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.02.2018

Prvo Kurentovanje pod Unescom

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.02.2018

Razpisa za prenos znanja v kmetijsko prakso

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.02.2018

Ima Kosovo sploh prihodnost?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


09.02.2018

Bohinjska zimska olimpijada

Ob robu odprtja zimskih Olimpijskih iger v Južni Koreji, velja obuditi spomin na , lahko bi rekli - Bohinjsko zimsko olimpijado. Prisluhnite pogovoru z Janezom Pikonom iz Bohinjske Bistrice, poznavalcem lokalne zgodovine, ljubiteljem vsega starosvetnega,  ki  je izbrskal podatke o tej olimpijadi  in dodal spomine domačinov. Prispevek je pripravil Milan Trobič. foto: Ilustrirani Slovenec 1931/prof. Janko Ravnik


08.02.2018

Digitalna kultura

András Bodrogi opozarja, da so glasbeniki in umetniki še vedno premalo podjetni in se bojijo digitalnega sveta.


Stran 198 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov