Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Težave z duševnim zdravjem so med nami pogostejše, kot si morda mislimo; že vsaka tretja družina ima člana, ki ima tovrstne težave. Ker bolezen še vedno spremljajo stigme in predsodki, je Ministrstvo za zdravje pričelo projekt OMRA, ki naj bi ljudi opolnomočil z znanjem, prepričanjem in stališči o duševnih motnjah, ki danes obeležujejo svoj svetovni dan.
S projektom OMRA do večjega ozaveščanja o duševnem zdravju
10. oktobra obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. Težave z njim so med nami pogostejše, kot si morda mislimo. Že vsaka tretja družina ima člana, ki ima duševne težave. Tu gre za motnje razpoloženja, anksioznost, depresijo, stres, shizofrenijo…
Duševne motnje so v tem sodobnem svetu zelo pogoste, onesposobijo pa ljudi tako na zasebnem kot na poklicnem področju.
O duševnih težavah se redko pogovarjamo. Kar tri četrtine ljudi naj ne bi poiskalo ustrezne in pravočasne pomoči. Tudi ko dobijo pomoč, zadržki ostajajo. Psihiatrija dr. Mojca Zvezdana Dernovšek pojasni: “Zgodi se, da človek končno pride na prvi pregled in se ne upa preveč povedati, saj jih je strah, da bi jih poslali v bolnišnico. kot razlog za to mi kasneje zaupajo, da zato, da ne bi imela slabega mnenja o njih.”
Z iskanjem pomoči je odlašal tudi Štefan Skledar, ki se zdravi za bipolarno motnjo in je danes invalidsko upokojen. “Ne bom rekel, da sem na poti ozdravitve, ampak sprejemanja samesga sebe, sprejemanja te ranljivosti, bolezni.” Negativna plat te bolezni je tudi, da nikjer nisi zaželen, kar se tiče dela, še doda. Težave je imel tudi s sorodstvom: “Tast me ni sprejel, ker ne prinesem toliko dohodka. Po domače povedano: žena me živi.”
V nekem trenutku sem obležal v postelji. Preprosto nisem zmogel. Vsi mislijo, da je bleferstvo, da je “fejk”, da človek niti na sprehod ne more.
Polovica duševnih motenj se začne že v zgodnji mladosti, ljudi s takimi težavami pa spremljajo še druga tveganja: dovzetnejši so za somatske bolezni, prej umirajo, nemalo motenj se konča tudi s samomorom. Kako preprečiti take situacije? Kot je pojasnila dr. Lilijana Šprah, je pravo orožje pravzaprav znanje. Kar je tudi namen projekta OMRA – ozaveščanje čim širšo populacijo o teh težavah. Tudi zato bodo pripravili številne brezplačne delavnice (seznam je objavljen na spletni strani).
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Težave z duševnim zdravjem so med nami pogostejše, kot si morda mislimo; že vsaka tretja družina ima člana, ki ima tovrstne težave. Ker bolezen še vedno spremljajo stigme in predsodki, je Ministrstvo za zdravje pričelo projekt OMRA, ki naj bi ljudi opolnomočil z znanjem, prepričanjem in stališči o duševnih motnjah, ki danes obeležujejo svoj svetovni dan.
S projektom OMRA do večjega ozaveščanja o duševnem zdravju
10. oktobra obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. Težave z njim so med nami pogostejše, kot si morda mislimo. Že vsaka tretja družina ima člana, ki ima duševne težave. Tu gre za motnje razpoloženja, anksioznost, depresijo, stres, shizofrenijo…
Duševne motnje so v tem sodobnem svetu zelo pogoste, onesposobijo pa ljudi tako na zasebnem kot na poklicnem področju.
O duševnih težavah se redko pogovarjamo. Kar tri četrtine ljudi naj ne bi poiskalo ustrezne in pravočasne pomoči. Tudi ko dobijo pomoč, zadržki ostajajo. Psihiatrija dr. Mojca Zvezdana Dernovšek pojasni: “Zgodi se, da človek končno pride na prvi pregled in se ne upa preveč povedati, saj jih je strah, da bi jih poslali v bolnišnico. kot razlog za to mi kasneje zaupajo, da zato, da ne bi imela slabega mnenja o njih.”
Z iskanjem pomoči je odlašal tudi Štefan Skledar, ki se zdravi za bipolarno motnjo in je danes invalidsko upokojen. “Ne bom rekel, da sem na poti ozdravitve, ampak sprejemanja samesga sebe, sprejemanja te ranljivosti, bolezni.” Negativna plat te bolezni je tudi, da nikjer nisi zaželen, kar se tiče dela, še doda. Težave je imel tudi s sorodstvom: “Tast me ni sprejel, ker ne prinesem toliko dohodka. Po domače povedano: žena me živi.”
V nekem trenutku sem obležal v postelji. Preprosto nisem zmogel. Vsi mislijo, da je bleferstvo, da je “fejk”, da človek niti na sprehod ne more.
Polovica duševnih motenj se začne že v zgodnji mladosti, ljudi s takimi težavami pa spremljajo še druga tveganja: dovzetnejši so za somatske bolezni, prej umirajo, nemalo motenj se konča tudi s samomorom. Kako preprečiti take situacije? Kot je pojasnila dr. Lilijana Šprah, je pravo orožje pravzaprav znanje. Kar je tudi namen projekta OMRA – ozaveščanje čim širšo populacijo o teh težavah. Tudi zato bodo pripravili številne brezplačne delavnice (seznam je objavljen na spletni strani).
V Markovcih so sinoči podpisali sporazum o navezavi bodoče hitre ceste Ormož – Markovci na obstoječo cesto Markovci - Ptuj. Oziroma so ga podpisali le delno, saj na Ptuju vztrajajo, da bodo sporazum podprli, ko bodo na mizo dobili celotno študijo o prometni in ekonomski upravičenosti različnih možnosti izpeljave ceste mimo Ptuja. Tako podpisa sinoči niso prispevali in dokler tega ne storijo se tudi gradnja cesta od Ormoža do Markovcev ne bo nadaljevala.
Izpusti v prometu predstavljajo kar tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov in njihovo zmanjšanje je zagotovo eden največjih izzivov okoljske politike – tudi zato, ker interesa za predelavo ali nakup novega vozila na alternativni pogon ni dovolj. Vprašanje je torej, kako doseči, da bodo sicer ambiciozni cilji države zaživeli v praksi. Akcijski program, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo, kot eno glavnih spodbud navaja že obstoječe subvencije Ekosklada v višini 7.500 evrov za nakup električnega vozila oziroma 4.500 evrov za priključni hibrid.
V ozadju bliskovite izključitve Milana Brgleza so programske razlike med nekdanjim podpredsednikom SMC in predsednikom Mirom Cerarjem. Predvsem pa gre za hudo zamero, saj je Cerar očitno sklepal, da ga je Brglez z domnevno kandidaturo za predsednika parlamenta izdal in osramotil stranko. Brglezu bodo skoraj zagotovo sledili še kakšni člani stranke, tako imenovano »levo krilo« SMC. A kaj to pomeni za vladno koalicijo? »Zagotovo pretresi v SMC pomenijo, da bo Marjan Šarec še težje sestavil levo sredinsko koalicijo,« pravi urednica in komentatorka Tanja Starič. Čeprav si bo predsednik države Borut Pahor prizadeval, da bi postopke, ki vodijo do imenovanja vlade čim bolj skrajšal, lahko pričakujemo še zelo burne tedne in nove zaplete. Kljub temu je najbolj verjetno, da bomo vlado v zadnjem, tretjem krogu parlamentarnega odločanja vendarle dobili.
Slovenija ima preveč zapleteno in po mnenju ustavnega pravnika Igorja Kaučiča neustrezno ureditev oblikovanja vlade. Postopki so zamudni in dajejo preveliko težo Državnemu zboru, ki mora potrditi najprej predsednika vlade, nato pa še ministre. S profesorjem Kaučičem se je pogovarjala Maja Derčar.
Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.
Za večjo varnost in oskrbo na domu postaja informacijska tehnologija vse bolj ključna. Slovenija je na tem področju med poznimi začetniki, prve izkušnje storitve eOskrbe Telekoma Slovenije, ki jih uporablja nekaj sto ljudi, pa so zelo dobre. V tujini, kjer so te storitve dostopne vsem državljanom, so se stroški urgentnih storitev ter ambulantnega in bolnišničnega zdravljenja znižali za od 22 do 32 odstotkov. Pri nas si morajo ljudje omenjeno storitev plačati sami, za sofinanciranje skupaj s Telekomom pa se je doslej odločilo šele 20 občin. Prispevek je pripravila Helena Lovinčič.
Javni zavod KTRC Radeče letos izvaja projekt Vsi na plac, s katerim so že oživeli sobote na tamkajšnji novi tržnici, ki so jo v vse posavskem projektu vzpostavili leta 2015. Zanimivo, da Radeče prej niso imele prave tržnice. Infrastrukturo uspešno nadgrajujejo in na tržnico na dogodke in delavnice privabljajo vse generacije, najmlajšim pripravljajo zmešančke, no smutije. Kot posebnost so v okviru projekta na tržnici vzpostavili zeliščni vrt, kjer si lahko obiskovalci zastonj naberejo zelišča in dišavnice, več v prispevku Suzane Vahtarić
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 7. Dnevu Japonske smo z Majo Pešelj iz Genki centra razpravljali o tem, ali so Japonci res tako točni, delajo cele dni, jedo praktično samo riž in se vsi spoznajo na moderno tehnologijo. Zanimalo nas je tudi, zakaj se je stara in moderna kultura tega dolgo izoliranega otoka tako obširno razširila v druge države.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije ugotavljajo, da se je zaradi minule finančne krize kakor tudi zaradi sprememb zakona o trgovini, ki je dereguliral poklic prodajalcev in trgovinskih poslovodji, bistveno spremenila struktura zaposlenih v zadnjih letih. Zmanjšalo se je namreč število zaposlenih v dejavnosti trgovine, ki so postali preobremenjeni.
Prizori, ko se lahko delavci na gradbišču skrijejo pred soncem pod premično senčilo, imajo na voljo dovolj tekočine in sončne kreme, sami pa so zaščiteni s čelado, legionarskim dodatkom, sončnimi očali in dolgimi rokavi, so žal redki. Tako lahko delavci dobijo izjemno nevarne opekline
Pred 200 leti je svetilničar, Postojnčan Luka Čeč z besedami: »Tu je nov svet, tu je paradiž,« vstopil v najbolj pravljične in očem skrite dele Postojnske jame. Takrat se je tudi uradno začela pisati zgodovina turizma v tej podzemni lepotici. V spomin na ta dogodek so letošnjo tradicionalno krasoslovno šolo, ki jo že 26-ič zapovrstjo organizira Inštitut za raziskovanje krasa (ZRC SAZU), posvetili turizmu v kraških jamah in njegovi zgodovini. Prispevek je pripravila Sabrina Mulec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nazaj v življenje je prvi program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnimi raki v Sloveniji. Predstavlja ga Kristina Modic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Brežicah bo jutri ves dan potekalo svetovno prvenstvo v fitnesu in bodybuildingu mednarodne bodybuilding in fitnes zveze IBFF. Na tekmovanju pričakujejo več kot 200 tekmovalcev z vsega sveta, ki se bodo pomerili v 22 kategorijah. Glavni organizator, lanski svetovni, evropski in državni prvak v fitnesu v svoji kategoriji je domačin Mitja Petan, tekmovanje je predstavil naši novinarki Suzani Vahtarić.
Neveljaven email naslov