Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Težave z duševnim zdravjem so med nami pogostejše, kot si morda mislimo; že vsaka tretja družina ima člana, ki ima tovrstne težave. Ker bolezen še vedno spremljajo stigme in predsodki, je Ministrstvo za zdravje pričelo projekt OMRA, ki naj bi ljudi opolnomočil z znanjem, prepričanjem in stališči o duševnih motnjah, ki danes obeležujejo svoj svetovni dan.
S projektom OMRA do večjega ozaveščanja o duševnem zdravju
10. oktobra obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. Težave z njim so med nami pogostejše, kot si morda mislimo. Že vsaka tretja družina ima člana, ki ima duševne težave. Tu gre za motnje razpoloženja, anksioznost, depresijo, stres, shizofrenijo…
Duševne motnje so v tem sodobnem svetu zelo pogoste, onesposobijo pa ljudi tako na zasebnem kot na poklicnem področju.
O duševnih težavah se redko pogovarjamo. Kar tri četrtine ljudi naj ne bi poiskalo ustrezne in pravočasne pomoči. Tudi ko dobijo pomoč, zadržki ostajajo. Psihiatrija dr. Mojca Zvezdana Dernovšek pojasni: “Zgodi se, da človek končno pride na prvi pregled in se ne upa preveč povedati, saj jih je strah, da bi jih poslali v bolnišnico. kot razlog za to mi kasneje zaupajo, da zato, da ne bi imela slabega mnenja o njih.”
Z iskanjem pomoči je odlašal tudi Štefan Skledar, ki se zdravi za bipolarno motnjo in je danes invalidsko upokojen. “Ne bom rekel, da sem na poti ozdravitve, ampak sprejemanja samesga sebe, sprejemanja te ranljivosti, bolezni.” Negativna plat te bolezni je tudi, da nikjer nisi zaželen, kar se tiče dela, še doda. Težave je imel tudi s sorodstvom: “Tast me ni sprejel, ker ne prinesem toliko dohodka. Po domače povedano: žena me živi.”
V nekem trenutku sem obležal v postelji. Preprosto nisem zmogel. Vsi mislijo, da je bleferstvo, da je “fejk”, da človek niti na sprehod ne more.
Polovica duševnih motenj se začne že v zgodnji mladosti, ljudi s takimi težavami pa spremljajo še druga tveganja: dovzetnejši so za somatske bolezni, prej umirajo, nemalo motenj se konča tudi s samomorom. Kako preprečiti take situacije? Kot je pojasnila dr. Lilijana Šprah, je pravo orožje pravzaprav znanje. Kar je tudi namen projekta OMRA – ozaveščanje čim širšo populacijo o teh težavah. Tudi zato bodo pripravili številne brezplačne delavnice (seznam je objavljen na spletni strani).
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Težave z duševnim zdravjem so med nami pogostejše, kot si morda mislimo; že vsaka tretja družina ima člana, ki ima tovrstne težave. Ker bolezen še vedno spremljajo stigme in predsodki, je Ministrstvo za zdravje pričelo projekt OMRA, ki naj bi ljudi opolnomočil z znanjem, prepričanjem in stališči o duševnih motnjah, ki danes obeležujejo svoj svetovni dan.
S projektom OMRA do večjega ozaveščanja o duševnem zdravju
10. oktobra obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. Težave z njim so med nami pogostejše, kot si morda mislimo. Že vsaka tretja družina ima člana, ki ima duševne težave. Tu gre za motnje razpoloženja, anksioznost, depresijo, stres, shizofrenijo…
Duševne motnje so v tem sodobnem svetu zelo pogoste, onesposobijo pa ljudi tako na zasebnem kot na poklicnem področju.
O duševnih težavah se redko pogovarjamo. Kar tri četrtine ljudi naj ne bi poiskalo ustrezne in pravočasne pomoči. Tudi ko dobijo pomoč, zadržki ostajajo. Psihiatrija dr. Mojca Zvezdana Dernovšek pojasni: “Zgodi se, da človek končno pride na prvi pregled in se ne upa preveč povedati, saj jih je strah, da bi jih poslali v bolnišnico. kot razlog za to mi kasneje zaupajo, da zato, da ne bi imela slabega mnenja o njih.”
Z iskanjem pomoči je odlašal tudi Štefan Skledar, ki se zdravi za bipolarno motnjo in je danes invalidsko upokojen. “Ne bom rekel, da sem na poti ozdravitve, ampak sprejemanja samesga sebe, sprejemanja te ranljivosti, bolezni.” Negativna plat te bolezni je tudi, da nikjer nisi zaželen, kar se tiče dela, še doda. Težave je imel tudi s sorodstvom: “Tast me ni sprejel, ker ne prinesem toliko dohodka. Po domače povedano: žena me živi.”
V nekem trenutku sem obležal v postelji. Preprosto nisem zmogel. Vsi mislijo, da je bleferstvo, da je “fejk”, da človek niti na sprehod ne more.
Polovica duševnih motenj se začne že v zgodnji mladosti, ljudi s takimi težavami pa spremljajo še druga tveganja: dovzetnejši so za somatske bolezni, prej umirajo, nemalo motenj se konča tudi s samomorom. Kako preprečiti take situacije? Kot je pojasnila dr. Lilijana Šprah, je pravo orožje pravzaprav znanje. Kar je tudi namen projekta OMRA – ozaveščanje čim širšo populacijo o teh težavah. Tudi zato bodo pripravili številne brezplačne delavnice (seznam je objavljen na spletni strani).
V osredju povolilnega političnega dogajanja v Sloveniji je težavno sestavljanje vladajoče koalicije, predvsem, ker je večina strank, ki so prestopile parlamentarni prag, zavrnila možnost kakršnega koli sodelovanja s stranko SDS Janeza Janše. Ta pa je zmagovalka volitev. Če pogledamo po Evropi, naša država v tem pogledu ni kakšna posebnost, takšnih strank je kar nekaj – denimo Narodna fronta Marine Le Pen v Franciji, Severna Liga v Italiji, Stranka za svobodo Geerta Wildersa na Nizozemskem, Zakon in pravičnost z Jaroslavom Kačinskim na Poljskem, v Avstriji Svobodnjake Sebastiana Kurza, v Nemčiji AFD in ne nazadnje tudi Die Linke. Sandra Brankovič je poklicala doc. dr. Marka Lovca, s Centra za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, pogovor sta začela z vprašanjem, da je bilo takšnih, prej omenjenih strank nekoč precej manj, predvsem pa so bile na političnem obrobju. Zakaj in kako se je to spremenilo?
Prvo poročilo Svetovnega sklada za naravo opozarja, da je koncentracija mikroplastike v Sredozemlju skoraj štirikrat višja kot v drugih odprtih morjih. .
Dan Primoža Trubarja, 8. junij, je od leta 2010 je državni praznik, ki pa ni dela prost dan.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cene bencina so znova rekordno visoke – njihovo gibanje sledi cenam nafte na svetovnih trgih, obenem pa se je pred volitvami zgodilo, da vlada ni dvignila trošarin. A po napovedih analitikov se bodo cene nafte na svetovnih trgih počasi ustalile. O tem, kako cene vplivajo na naše gospodarstvo in potrošnjo, se je Erna Strniša pogovarjala s Sašom Stanovnikom, glavnim ekonomistom skupine Alta.
V spodnjem Podravju že približno eno leto poteka program »Skupaj proti demenci«, s katerim želijo partnerji razširiti zavedanje o pravilnem ravnanju z dementnimi osebami. Ob tem se s predavanji, delavnicami in zdaj še z odprtjem svetovalnega telefona borijo proti stigmatizaciji oseb, obolelih za demenco. Posebna pozornost je namenjena tudi njihovim svojcem.
V nedavni volilni kampanji smo lahko videli tudi zaostrovanje politične retorike. Romi, istospolno usmerjeni, prebežniki, pa tudi ljudje z drugačnimi političnimi pogledi so velikokrat žrtve sovražnega govora. Njegovo širjenje omogočajo družbena omrežja. Facebook je v prvi četrtini leta umaknil 2,5 milijona objav sovražnega govora. Toda temeljno vprašanje je, kaj sploh je sovražni govor. Kot smo lahko slišali na posvetu na Fakulteti za družbene vede v okviru projekta Spletno oko, nimamo ne enotne mednarodne definicije sovražnega govora, pa tudi pravniki in sociologi različno opredeljujejo sovražni govor. Prijavna točka Spletno oko je pripravila nov priročnik za prijavljanje sovražnega govora na družbenih omrežjih.
Štajerska gospodarska zbornica je danes podjetjem podravske regije podelila nagrade za najboljše inovacije. Med 23-mi inovacijami so podelili 4 zlata priznanja, ki so jih prejeli v Tovarni aluminija Talum za inovacijo Eco green Alu cam, podjetju Swatycomet za inovativno linijo smolno rezanih rezalk in brusnih plošč, v Impolu 2000 za razvoj industrijskega algoritma in v podjetju Ledinek Engineering za njihovo stiskalnico za stiskanje in lepljenje lesnih lamel v lamelne plošče. Več o inovaciji in mislenosti v tej družbi pa v pogovoru z direktorjem podjetja Gregorjem Ledinekom, ki ga je pripravil novinar Aleks Horvat.
Z gospo Andrejo Palatinus z Direkcije za vode smo se ob svetovnem dnevu varstva okolja, ki letos poteka pod sloganom "Premagajmo onesnaževanje s plastiko", pogovarjali o onesenaženosti slovenskega morja in celinskih voda s plastiko in mikroplastiko.
Z gospo Andrejo Palatinus z Direkcije za vode smo se ob svetovnem dnevu varstva okolja, ki letos poteka pod sloganom "Premagajmo onesnaževanje s plastiko", pogovarjali o onesenaženosti slovenskega morja in celinskih voda s plastiko in mikroplastiko.
Po lanskem ocenjevanju toaletnih prostorov ob slovenskih avtocestah se je inštitut tokrat lotil toalet na železniških postajah. Čistoča je na visoki ravni, a v oči bode zastarelost in pomanjkljiva funkcionalnost.
Ob nacionalnem dnevu krvodajalstva smo se pogovarjali s Suzano Đorđević, socialno delavko iz Službe za krvodajalstvo Zavoda za transfuzijsko medicino in z Boštjanom Novakom z Rdečega križa.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koliko odpadkov "pridelamo" v Sloveniji letno? Od kod prihajajo in kakšni so? Kam jih pošljemo? Koliko je divjih odlagališč? Kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih? O vsem tem v nedeljskem jutru na Prvem.
Ta konec tedna je središče Ljubljane v znamenju 10. Znanstivala. O festivalu smo se pogovarjali z vodjo Hiše eksperimentov dr. Miho Kosom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V rednem četrtkovem jutranjem potepanju Po Sloveniji z dopisniki se nam je na Prvi tokrat oglasila Karmen Štrancar Rajevec, naša Zasavska dopisnica. Govorili smo o oglarstvu, ki je pomembna dopolnilna dejavnost vrste kmetij v Dolah pri Litiji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Družba Gas Natural je več italijanskim ustanovam v pismu sporočila, da odstopa od gradnje plinskega terminala V Žavljah. Načrtom so v 14tih letih skoraj vse institucije, s tožbama tudi ankaranska občina in posredno Slovenija. Ključno pa naj bi bilo nasprotovanje tržaškega pristanišča, saj bi terminal ogrozil njegov razvoj. Nekaj odzivov je zbrala Tjaša Škamperle.
Neveljaven email naslov