Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslovil se je neumorni finski pisatelj Arto Paasilinna, ki je z romani, prevedenimi kar v 40 jezikov, navduševal tudi naše bralce. Njegova dela je v slovenski jezik prenesla Jelka Ovaska. Poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Jelka Ovaska trenutno živi v tujini, vseeno pa je v kratkem pogovoru povzela nekaj izrazitih podob finske nravi in pokrajine, tako značilnih za Paasilinnovo pisanje.
Avtor Zajčjega leta je bil izjemno priljubljen med našimi bralci
Poslovil se je neutrudni finski pisatelj Arto Paasilinna, ki je z romani, prevedenimi v kar 40 jezikov, navduševal tudi naše bralce. Njegova dela je v slovenski jezik prenesla Jelka Ovaska. Poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Jelka Ovaska živi v tujini, vseeno pa je v kratkem pogovoru povzela nekaj izrazitih podob finske nravi in pokrajine, tako značilnih za Paasilinnovo pisanje. V svojih delih je Arto Paasilinna s humorno noto naglasil tudi človeško stisko. Jelka Ovaska pravi:
Finski človek ima neki poseben značaj in mentaliteto. To vse izvira iz zgodovine in njihovega težkega življenja. On je to vse dobro vedel in vklopil v svoja dela.
Arto Paasilinna je bil star 76 let. Napisal je več kot 35 knjig, med najbolj znanimi je roman Zajčje leto iz leta 1975. Paasilinna se je najprej posvečal gozdarstvu in pozneje novinarstvu, dokler se ni naveličal rumenega pisanja ter se povsem posvetil literaturi. V petdesetletni karieri je prodal več kot osem milijonov izvodov svojih del, za katera je prejel tudi več finskih in mednarodnih literarnih nagrad.
4483 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poslovil se je neumorni finski pisatelj Arto Paasilinna, ki je z romani, prevedenimi kar v 40 jezikov, navduševal tudi naše bralce. Njegova dela je v slovenski jezik prenesla Jelka Ovaska. Poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Jelka Ovaska trenutno živi v tujini, vseeno pa je v kratkem pogovoru povzela nekaj izrazitih podob finske nravi in pokrajine, tako značilnih za Paasilinnovo pisanje.
Avtor Zajčjega leta je bil izjemno priljubljen med našimi bralci
Poslovil se je neutrudni finski pisatelj Arto Paasilinna, ki je z romani, prevedenimi v kar 40 jezikov, navduševal tudi naše bralce. Njegova dela je v slovenski jezik prenesla Jelka Ovaska. Poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Jelka Ovaska živi v tujini, vseeno pa je v kratkem pogovoru povzela nekaj izrazitih podob finske nravi in pokrajine, tako značilnih za Paasilinnovo pisanje. V svojih delih je Arto Paasilinna s humorno noto naglasil tudi človeško stisko. Jelka Ovaska pravi:
Finski človek ima neki poseben značaj in mentaliteto. To vse izvira iz zgodovine in njihovega težkega življenja. On je to vse dobro vedel in vklopil v svoja dela.
Arto Paasilinna je bil star 76 let. Napisal je več kot 35 knjig, med najbolj znanimi je roman Zajčje leto iz leta 1975. Paasilinna se je najprej posvečal gozdarstvu in pozneje novinarstvu, dokler se ni naveličal rumenega pisanja ter se povsem posvetil literaturi. V petdesetletni karieri je prodal več kot osem milijonov izvodov svojih del, za katera je prejel tudi več finskih in mednarodnih literarnih nagrad.
V sklopu oddaje Prvi na obisku na sankališču v Gozd Martuljku smo pred mikrofon povabili Tilna Siršeta, ki se ukvarja s športnim sankanjem na umetnih progah
Pomurci so glede graditve hidroelektrarn na Muri na istem bregu z okoljevarstveniki; oboji menijo, da hidroelektrarne na Muro ne sodijo in zahtevajo izbris te možnosti iz energetskega načrta Slovenije. Po drugi strani pa graditev hidroelektrarn na spodnji Savi že dve leti stoji. Država je zamudila že nekaj rokov, stroji pa čakajo. O paradoksalni situaciji v zvezi z graditvijo hidroelektrarn na Muri in na Savi poročata Lidija Kosi in Suzana Vahtarić.
Bataljonska bojna skupina je dobila slabo oceno za pripravljenost. Slabo oceno smo si dali sami, gre za politična vprašanja in obračune pred volitvami. Robert Škrjenc napoveduje, da bodo sledile kadrovske menjave.
21. februar velja za mednarodni dan turističnih vodnikov in zato na ta dan marsikje po Sloveniji v organizaciji različnih stanovskih združenj turističnih vodnikov potekajo brezplačna vodenja, ki se jih lahko udeleži kdorkoli. Nekaj vodenj pa je namenjenih različnim ranljivim skupinam, v Ljubljani so tako vodniki posebno vodenje pripravili za begunce, pa za brezdomce, Slovenski etnografski muzej je med svoje eksponate povabil gluhe in naglušne, Slamnikarski muzej v Domžalah je gostil slepe in slabovidne. Vse bolj se namreč turistični delavci in tudi vodniki zavedajo pomembnosti dostopnega oziroma inkluzivnega turizma, torej turizma za osebe s posebnimi potrebami: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane, pa osebe z motnjami v duševnem razvoju …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mohamed Abdul Munem se je že rodil kot begunec – bil je palestinski begunec v Siriji. V Alepu je ustanovil svojo založbo in izdal dela številnih avtorjev – svojih ni smel, saj ni pisal naklonjeno režimu.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Triglav bo v letošnjem letu stopil v ospredje zanimanja najrazličnejših strokovnjakov od naravovarstvenikov, filozofov in zgodovinarjev. Prireditve povezane z našim očakom pa se bodo v Kobaridu, Trenti, Mojstrani in Bohinju kot napoveduje Anamarija Kunstelj vrstile vse leto.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob robu odprtja zimskih Olimpijskih iger v Južni Koreji, velja obuditi spomin na , lahko bi rekli - Bohinjsko zimsko olimpijado. Prisluhnite pogovoru z Janezom Pikonom iz Bohinjske Bistrice, poznavalcem lokalne zgodovine, ljubiteljem vsega starosvetnega, ki je izbrskal podatke o tej olimpijadi in dodal spomine domačinov. Prispevek je pripravil Milan Trobič. foto: Ilustrirani Slovenec 1931/prof. Janko Ravnik
András Bodrogi opozarja, da so glasbeniki in umetniki še vedno premalo podjetni in se bojijo digitalnega sveta.
Podjetja v tuji lasti v zadnjih petih letih rastejo hitreje od slovenskega povprečja, je pokazala raziskava Centra za mednarodne odnose na FDV in agencije Spirit, in sicer tako po produktivnosti, izvozu, prodaji kot tudi zaposlenosti.
Karneval v Viareggiu je ena najbolj znanih pustnih prireditev v Italiji, na kateri se domačini predstavljajo z ogromnimi alegoričnimi vozovi na politične in socialne teme. Predstava na priobalni promenadi je obilno zabeljena s plesom in rajanjem. V Viareggio se je zapeljal tudi naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Na slovenski točki osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav Safe.si so ob mesecu varne rabe interneta, ki poteka tudi letošnji februar, pripravili nova gradiva, različne dejavnosti na šolah in celodnevni seminar s predavanji. Tokratni dan varne rabe interneta poteka pod geslom Ustvarjaj, povezuj in širi spoštovanje: prijaznejši internet se začne s teboj.
Neveljaven email naslov