Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslovil se je neumorni finski pisatelj Arto Paasilinna, ki je z romani, prevedenimi kar v 40 jezikov, navduševal tudi naše bralce. Njegova dela je v slovenski jezik prenesla Jelka Ovaska. Poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Jelka Ovaska trenutno živi v tujini, vseeno pa je v kratkem pogovoru povzela nekaj izrazitih podob finske nravi in pokrajine, tako značilnih za Paasilinnovo pisanje.
Avtor Zajčjega leta je bil izjemno priljubljen med našimi bralci
Poslovil se je neutrudni finski pisatelj Arto Paasilinna, ki je z romani, prevedenimi v kar 40 jezikov, navduševal tudi naše bralce. Njegova dela je v slovenski jezik prenesla Jelka Ovaska. Poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Jelka Ovaska živi v tujini, vseeno pa je v kratkem pogovoru povzela nekaj izrazitih podob finske nravi in pokrajine, tako značilnih za Paasilinnovo pisanje. V svojih delih je Arto Paasilinna s humorno noto naglasil tudi človeško stisko. Jelka Ovaska pravi:
Finski človek ima neki poseben značaj in mentaliteto. To vse izvira iz zgodovine in njihovega težkega življenja. On je to vse dobro vedel in vklopil v svoja dela.
Arto Paasilinna je bil star 76 let. Napisal je več kot 35 knjig, med najbolj znanimi je roman Zajčje leto iz leta 1975. Paasilinna se je najprej posvečal gozdarstvu in pozneje novinarstvu, dokler se ni naveličal rumenega pisanja ter se povsem posvetil literaturi. V petdesetletni karieri je prodal več kot osem milijonov izvodov svojih del, za katera je prejel tudi več finskih in mednarodnih literarnih nagrad.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poslovil se je neumorni finski pisatelj Arto Paasilinna, ki je z romani, prevedenimi kar v 40 jezikov, navduševal tudi naše bralce. Njegova dela je v slovenski jezik prenesla Jelka Ovaska. Poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Jelka Ovaska trenutno živi v tujini, vseeno pa je v kratkem pogovoru povzela nekaj izrazitih podob finske nravi in pokrajine, tako značilnih za Paasilinnovo pisanje.
Avtor Zajčjega leta je bil izjemno priljubljen med našimi bralci
Poslovil se je neutrudni finski pisatelj Arto Paasilinna, ki je z romani, prevedenimi v kar 40 jezikov, navduševal tudi naše bralce. Njegova dela je v slovenski jezik prenesla Jelka Ovaska. Poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Jelka Ovaska živi v tujini, vseeno pa je v kratkem pogovoru povzela nekaj izrazitih podob finske nravi in pokrajine, tako značilnih za Paasilinnovo pisanje. V svojih delih je Arto Paasilinna s humorno noto naglasil tudi človeško stisko. Jelka Ovaska pravi:
Finski človek ima neki poseben značaj in mentaliteto. To vse izvira iz zgodovine in njihovega težkega življenja. On je to vse dobro vedel in vklopil v svoja dela.
Arto Paasilinna je bil star 76 let. Napisal je več kot 35 knjig, med najbolj znanimi je roman Zajčje leto iz leta 1975. Paasilinna se je najprej posvečal gozdarstvu in pozneje novinarstvu, dokler se ni naveličal rumenega pisanja ter se povsem posvetil literaturi. V petdesetletni karieri je prodal več kot osem milijonov izvodov svojih del, za katera je prejel tudi več finskih in mednarodnih literarnih nagrad.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ali lahko srečanje svetovne gospodarske, politične in tudi znanstvene elite kaj spremeni v svetu?
Na slavnostni akademiji Slovenske znanstvene fundacije so sinoči podelili priznanj za dosežke na področju komuniciranja znanosti in o znanosti, torej za promocijo in obveščanje javnosti o dogajanjih v znanosti. Podeljena so bila tudi priznanja »Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju« v kategoriji posameznikom za življenjsko delo in za dosežke v obdobju 2015-2017 ter v kategoriji skupine komunikatorjev znanosti in organizacijam. Najpomembnejše priznanje - Komunikatorica znanosti leta 2017 pa je prejela novinarska kolegica Silvestra Rogelj Petrič. Z nagrajenko se je pogovarjala Nina Slaček. Foto: Slovenska znanstvena fundacija
Ob pričetku evropskega tedna preprečevanja raka materničnega vratu strokovnjaki znova opozarjajo, da bi lahko večino teh rakov preprečili. Imamo namreč dva učinkovita javno zdravstvena ukrepa: državni program ZORA in cepljenje proti HPV. V promocijo zdravega življenja in osveščanja mladih se je tokrat vključil znani raper Challe Salle. Prispevek Helene Lovinčič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Latniki nepremičnin lahko na spletni strani geodetske uprave preverijo nove vrednosti nepremičnin. Geodetska uprava je hišam, stanovanjem, kmetijskim zemljiščem in pisarnam pripisala nove vrednosti, upoštevala je razmere na trgu.
Jezikovni portal Fran., ki ima vsak dan 40.000 obiskov, je ostal brez financiranja Ministrtva za kulturo. Odločitev komentira prof.dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Gorenjska ima zdaj 430 kilometrov kolesarskih poti, ki se povezujejo z več kot sto kilometrov dolgo daljinsko kolesarsko povezavo od Rateč do Ljubljane. Z njo je Slovenija postala del kolesarske povezave med Salzburgom in Gradežem. V prihodnjih letih pa bodo kolesarsko omrežje uredili tudi ob porečju Sore, za ureditev prvih 70-ih kilometrov omrežja so že podpisali sporazum. Nove kolesarske poti bodo znatno izboljšale prometno varnost, obenem pa so tudi priložnost za večjo turistično prepoznavnost Selške in Poljanske doline. Prispevek Aljane Jocif.
Na družbenih omrežjih se je včeraj pojavilo oglasno sporočilo Hallo Kupona za nakup vinjete s polovičnim popustom, ki ga je v obliki SMS sporočila prejelo tudi več imenikov mobilnih telefonov. Da gre pri tej ponudbi za prevaro in uporabnikom odsvetujejo, da na ta način poskušajo priti do vinjete, so sporočili iz Sicert-a, Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente. Darja Pograjc je preverila, kaj se je zgodilo in ali lahko oškodovani potrošniki karkoli storijo.
Z današnjim dnem se končuje javna razprava o energetskem konceptu Slovenije, dokumentu, ki naj bi opredelil, kako bomo v prihodnjih desetletjih pridobivali elektriko, se ogrevali, kaj bo poganjalo naša vozila. A vsebinsko je dokument dokaj skromen in medtem ko sosednje države počasi opuščajo kurjenje premoga, mi ohranjamo energetski status quo. Prispevek Erne Strniša.
Letos bo za zdravstvo na voljo 162 milijonov evrov več kot lani. Največ dodatnega denarja bo šlo za povečanje programa zdravstvenih storitev. Po tokratnem predlogu finančnega načrta bodo prihodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v primerjavi s prvotnim načrtom višji le za 5,6 miliojona evrov, saj dodatnih prilivov iz državnega proračuna ne bo. Poslovanje zavodov bo tako letos znova v rdečih številkah, pa so prvi odzivi s strani bolnišnic. S seje skupščine ZZZS poroča Helena Lovinčič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob vse večjem vplivu industrije kreativnosti in poplavi oblikovalskih, všečnih izdelkov, ki jih ponuja trg, je vedno bolj aktualno spraševanje o položaju sodobne umetnosti, o tem kdo je danes umetnik, kaj je umetnost in v čem je pravzaprav njena družbena vloga. Več v prispevku Martina Černe.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov