Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prevajalka Jelka Ovaska o pisatelji Artu Paasilinni

17.10.2018

Poslovil se je neumorni finski pisatelj Arto Paasilinna, ki je z romani, prevedenimi kar v 40 jezikov, navduševal tudi naše bralce. Njegova dela je v slovenski jezik prenesla Jelka Ovaska. Poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Jelka Ovaska trenutno živi v tujini, vseeno pa je v kratkem pogovoru povzela nekaj izrazitih podob finske nravi in pokrajine, tako značilnih za Paasilinnovo pisanje.

Avtor Zajčjega leta je bil izjemno priljubljen med našimi bralci

Poslovil se je neutrudni finski pisatelj Arto Paasilinna, ki je z romani, prevedenimi v kar 40 jezikov, navduševal tudi naše bralce. Njegova dela je v slovenski jezik prenesla Jelka Ovaska. Poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Jelka Ovaska živi v tujini, vseeno pa je v kratkem pogovoru povzela nekaj izrazitih podob finske nravi in pokrajine, tako značilnih za Paasilinnovo pisanje. V svojih delih je Arto Paasilinna s humorno noto naglasil tudi človeško stisko. Jelka Ovaska pravi:

Finski človek ima neki poseben značaj in mentaliteto. To vse izvira iz zgodovine in njihovega težkega življenja. On je to vse dobro vedel in vklopil v svoja dela.

Arto Paasilinna je bil star 76 let. Napisal je več kot 35 knjig, med najbolj znanimi je roman Zajčje leto iz leta 1975. Paasilinna se je najprej posvečal gozdarstvu in pozneje novinarstvu, dokler se ni naveličal rumenega pisanja ter se povsem posvetil literaturi. V petdesetletni karieri je prodal več kot osem milijonov izvodov svojih del, za katera je prejel tudi več finskih in mednarodnih literarnih nagrad.

 


Aktualna tema

4528 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Prevajalka Jelka Ovaska o pisatelji Artu Paasilinni

17.10.2018

Poslovil se je neumorni finski pisatelj Arto Paasilinna, ki je z romani, prevedenimi kar v 40 jezikov, navduševal tudi naše bralce. Njegova dela je v slovenski jezik prenesla Jelka Ovaska. Poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Jelka Ovaska trenutno živi v tujini, vseeno pa je v kratkem pogovoru povzela nekaj izrazitih podob finske nravi in pokrajine, tako značilnih za Paasilinnovo pisanje.

Avtor Zajčjega leta je bil izjemno priljubljen med našimi bralci

Poslovil se je neutrudni finski pisatelj Arto Paasilinna, ki je z romani, prevedenimi v kar 40 jezikov, navduševal tudi naše bralce. Njegova dela je v slovenski jezik prenesla Jelka Ovaska. Poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Jelka Ovaska živi v tujini, vseeno pa je v kratkem pogovoru povzela nekaj izrazitih podob finske nravi in pokrajine, tako značilnih za Paasilinnovo pisanje. V svojih delih je Arto Paasilinna s humorno noto naglasil tudi človeško stisko. Jelka Ovaska pravi:

Finski človek ima neki poseben značaj in mentaliteto. To vse izvira iz zgodovine in njihovega težkega življenja. On je to vse dobro vedel in vklopil v svoja dela.

Arto Paasilinna je bil star 76 let. Napisal je več kot 35 knjig, med najbolj znanimi je roman Zajčje leto iz leta 1975. Paasilinna se je najprej posvečal gozdarstvu in pozneje novinarstvu, dokler se ni naveličal rumenega pisanja ter se povsem posvetil literaturi. V petdesetletni karieri je prodal več kot osem milijonov izvodov svojih del, za katera je prejel tudi več finskih in mednarodnih literarnih nagrad.

 


12.12.2017

Pogovor s predsednikom Slovenske krovne zveze za psihoterapijo

Ministrstvo za zdravje je prejšnji teden predstavilo predlog Resolucije nacionalnega programa duševnega zdravja od 2018 do 2028. Njegov namen je krepiti in ohranjati dobro duševno zdravje vseh, preprečevati duševne motnje od najbolj zgodnjega obdobja do pozne starosti, zmanjšati stigmo in diskriminacijo oseb z duševnimi motnjami, vzpostaviti podporno okolje za duševno zdravje in približati službe in storitve za duševno zdravje uporabnikom. Kakšno mesto je v resoluciji dobila psihoterapija, je pojasnil Tomaž Flajs, predsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.


12.12.2017

Posledice vremenske ujme

Današnje jutro je razkrilo vse razsežnosti silovitega vetra, ki je od včerajšnjega popoldneva pustošil po večjem delu države. Približno 26 tisoč gospodinjstev še vedno brez električne energije, zaprte šole, poškodovana ostrešja hiš in neprevozne ceste so posledica divjanja narave. Veter se je polegel, za zdaj pa največ skrbi povzročajo reke, ki hitro naraščajo. Pregled posledic vetra in obsežnih padavin iz vseh koncev Slovenijie - z dopisniki in voditeljem informativne oddaje Danes do 13h Rokom Valenčičem.


11.12.2017

Črni zakol konj ostaja privlačen ilegalni posel

Zaradi naraščajočega povpraševanja po konjskem mesu je tudi vse več reje konj za meso. Pri tem se rejskim organizacijam podirajo pravila rejskih programov. Ohlapnost predpisov omogoča zakole pod hruško in izogibanje nadzoru veterinarske in finančne inšpekcije. Potrošniki, ki konjsko meso kupujejo na sivem trgu, zaupajo svojim dobaviteljem, a zavedati se morajo, da z vidika varnosti pri tem ni nobene garancije. Je pa na sivem trgu nakup bistveno cenejši, kar ruši regularni trg in jezi tiste rejce, ki si prizadevajo za razvoj konjereje v smislu čistopasemske reje.


11.12.2017

Pogovor z Boštjanom Anžinom: Novoletni Beograd

Beograd je že skoraj 2 meseca novoletno okrašen in razsvetljen, stroški mestne novoletne dekoracije so v zadnjih letih s štirih skočili na skoraj 100 milijonov dinarjev. Opozicija mestno oblast obtožuje korupcije, oboji se pripravljajo na lokalne volitve. Srbija je prav danes odprla dve novi poglavji v pogajanjih z EU. Optimisti napovedujejo vstop Srbije v evropsko povezavo leta 2025, pesimisti pa, da se bodo pogajanja o vstopu s takim tempom končala šele leta 2050. Ne samo Ljubljana-Dunaj-Praga, tudi v Beogradu je mojster Jože Plečnik pustil svoje ustvarjalne sledi.


08.12.2017

Korupcija ima uničujoče posledice za vse ljudi

Slovenija ima eno boljših zakonodaj na svetu, toda...


08.12.2017

Robotski poštar poskusno dostavlja po Cremoni

V mestecu Cremona v severni Italiji te dni preizkušajo prototip robotskega poštnega kurirja, ki naj bi postopoma izpodrinil dostavljavce paketov. Gre za tehnološki preboj milanskega podjetja e-Novia, prilagojen zavitim ulicam in neravnim površinam italijanskih mest. Če se eni bojijo, da bomo tako izgubili poklic poštarja, pa drugi poudarjajo, da lahko z novo tehnologijo znatno zmanjšamo onesnaženost. Robotu je na poskusni dan v službi sledil tudi Janko Petrovec. flickr/Iain Croll


08.12.2017

Zaščita človekovih pravic je naša skupna odgovornost

Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve genocida in mednarodnem dnevu človekovih pravic se spomnimo, da je eno zelo povezano z drugim. Če se sprva drobne kršitve človekovih pravic stopnjujejo, so sistematične in dolgo trajajo, se v najbolj kruti in sprevrženi obliki lahko končajo tudi kot genocid. Da se to ne bi dogajalo, moramo na zaščito človekovih pravic ves čas opozarjati. Tudi če se v nekem trenutku zdi, da se nam kaj takega ne more zgoditi. foto: flickr/mitchell haindfield


07.12.2017

Je bitcoin kriptozlato?

Vrednost bitcoina je danes presegla novo magično mejo 15 tisoč dolarjev. Letošnja rast te kriptovalute je res neverjetna, še januarja ste namreč za en bitcoin morali odšteti manj kot 800 dolarjev. Ali bo vrednost še naraščala in kako varno je vlaganje v bitcoin? Urška Henigman se je o tem pogovarjala s Filipom Dobranićem z inštituta danes je nov dan. foto: flickr/BTC Keychain


07.12.2017

Hmeljarji na Koroškem

V četrtkovem jutru se nam ob 6.50 v živo oglasijo slovenski dopisniki in nas skupaj z zgodbami odpeljejo po različnih krajih Slovenije. Tokrat se je Metka Pirc lotila vprašanja hmeljarstva na Koroškem. Kljub temu, da je v krajih že prava zima, pa so mnogi, zlasti kmetje, z mislijo že pri pomladi.


06.12.2017

Demografski izzivi Slovenije

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


06.12.2017

25 let Slovenija Donor

Pogovor z dr. Blanko Vidan-Jeras, vodjo Centra za tipizacijo tkiv in registra Slovenija Donor


05.12.2017

Bralna pismenost slovenskih otrok

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


05.12.2017

Jabolka kakovosti

Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja – Cmepius je letos z nagrado jabolka kakovosti prvič nagradil institucije, ki sodelujejo v programu Erasmus+. Ti projekti pomagajo slovenskim izobraževalnim institucijam, da se v skladu z nacionalnimi smernicami in smernicami EU razvijajo v učeče se skupnosti, zmožne odzivanja na spreminjajoči se svet, in učencem nudijo podporo pri razvijanju kompetenc in naravnanosti, ki jih bodo potrebovali za uspešno življenje in delo v sodobni družbi. Več Tadeja Bizilj.


05.12.2017

Dan prostovoljstva

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


04.12.2017

Del javnega sektorja napoveduje stavko

Kot kaže bo sredi januarja stavkal del javnega sektorja. Odločanje o stavki so danes napovedali člani Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki jih vodi Jakob Počivavšek. Gre za 28 sindikatov, ki predstavljajo vse skupine javnega sektorja: državne uprave, kulture, visokega šolstva, zdravstva, gasilce, vojake, veterinarje. Poroča Nataša Lang.


01.12.2017

Diskriminacija HIV bolnikov

Na svetovni dan boja proti aidsu si lahko nadenete rdečo pentljo in tako izkažete svojo solidarnost in podporo tistim, ki živijo z virusom HIV. Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje so letos prepoznali nižje število novih diagnoz okužbe s HIV v primerjavi z lanskim letom. Do vključno 22. novembra je bilo prijavljenih 33 primerov, v celotnem letu 2016 je bilo takih primerov 56. Razlog za zmanjšanje statistike na NIJZ-ju vidijo v kombinirani preventivi, spremembah glede dostopnosti testiranja in kulture testiranja ter takojšnjem zdravljenju oseb z novo diagnozo. Kljub zakonski prepoved se diskriminacija do teh oseb pojavlja, tudi v zdravstvu. Napredek v zdravljenju sicer omogoča osebi, ki je HIV pozitivna, kakovostno življenje, kar vam bo povedal tudi sogovornik Tine Lamovšek, ki je bil pred skoraj dvema letoma diagnosticiran z virusom hiv. Poimensko se ni želel izpostaviti – predvsem zato, ker vsi ne vedo za njegovo stanje, je pa privolil, da njegovega glasu tonsko ne spreminjamo.


01.12.2017

Usoda financiranja zasebnega šolstva

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


30.11.2017

Tanja Borčič Bernard o odzivih Hrvaške na Haag

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


30.11.2017

Dopisnica Tanja Borčič Bernard o odzivih Hrvaške na dogajanje v Haagu

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


30.11.2017

Direktor IJS Jadran Lenarčič o novem zakonu o raziskovalno razvojni dejavnosti

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


Stran 203 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov