Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred evropskim dnevom statistike smo se pogovarjali z Martinom Bajžljem s Statističnega urada Republike Slovenije. Zakaj je pomembna statistika, kako poteka delo statistikov na uradu? Kako dolgo smo Slovenci živeli pred 50 leti, kako dolgo danes? In ali ste vedeli, da smo leta 2000 Slovenci več časa namenili spanju kot delu?
Pogovor z Martinom Bajžljem s Statističnega urada RS pred evropskim dnevom statistike
20. oktober je evropski dan statistike, zato je Statistični urad Republike Slovenije pripravil nekaj zanimivih podatkov. Če doma nimate tuša ali kopalne kadi, ste eden izmed manj kot 0,7 odstotka prebivalcev Slovenije, ki so prav tako brez te kopalniške opreme. V Romuniji je nima vsak četrti prebivalec, v Nemčiji jo imajo vsi. To je stanje danes, s statističnimi podatki pa lahko pogledamo tudi v preteklost. Z gostom Martinom Bajžljem s Statističnega urada RS smo zato pogledali v zgodovino naše hiše: leta 1938 je bila prebivalcem na voljo le ena radijska postaja, naša, na leto pa je oddala 3.000 ur programa, en radijski sprejemnik pa si je v povprečju delilo 58 poslušalcev. V prvem letu televizijskega oddajanja (1959) je televizija imela 300 ur programa, 800 naročnikov, na voljo pa je bila ena televizija na 2.040 ljudi. Danes oz. leta 2000, saj raziskavo o preživljanju časa na Sursu izvajajo ciklično, smo imeli Slovenci za prosti čas in druženje na voljo približno pet ur svojega časa, od tega smo največ gledali televizijo in videe – v povprečju več kot dve uri na dan, radio smo poslušali 52 minut. Za spanje smo porabili 8 ur in 21 minut, delali 7 ur in pol, prehrani namenili uro in pol, kar nekaj časa pa preživimo tudi v prometu: 76 minut na dan.
Zanimivi so tudi demografski podatki, ki jih lahko primerjamo v daljšem časovnem obdobju. Kako smo torej Slovenci živeli pred 50 leti, kako danes? Pred 50 leti se je pri nas rodilo 11 tisoč otrok več, kot je umrlo ljudi, naravni prirast je bil zato velik, lani pa smo po dolgem času spet imeli negativni naravni prirast. Takrat so matere v povprečju prvega otroka rodile pri 23 letih in pol, manj kot 10 odstotkov mater ni bilo poročenih, danes pa imajo pri rojstvu prvega otroka šest let več, skoraj 60 odstotkov otrok pa se rodi zunaj zakonske zveze. Pred pol stoletja smo živeli v povprečju 64 let, lani pa že skoraj 87 let.
Pridobivanje kakovostnih podatkov, primerjava med državami, analiza aktualnega stanja na različnih področjih, primerjava med različnimi časovnimi obdobji in številne druge naloge opravlja Statistični urad RS, evropski dan statistike (svetovni se praznuje na vsakih pet let) pa po besedah Martina Bajžlja opozarja javnost na to, kako pomembno je imeti kakovostne in točne podatke:
“Evropski dan statistike ozavešča o tem, kako pomembni so kakovostni podatki za družbo. Ker danes, ko imamo poplavo vseh informacij in podatkov, je težko prepoznati tiste, na katere se lahko zanesemo oz. jim lahko zaupamo. Še posebej to velja zdaj, ko imamo toliko lažnih novic. Statistiki pa ponujamo kakovostne podatke, ki so mednarodno in časovno primerljivi, dostopni in brezplačni.”
Na Statističnem uradu RS v enem dnevu v povprečju zberejo 80 anket na terenu, 350 jih dobijo po telefonu, prejmejo tudi približno 550 vprašalnikov od podjetij. Na dan objavijo tri članke in pet tvitov ter odgovorijo na 20 vprašanj uporabnikov.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred evropskim dnevom statistike smo se pogovarjali z Martinom Bajžljem s Statističnega urada Republike Slovenije. Zakaj je pomembna statistika, kako poteka delo statistikov na uradu? Kako dolgo smo Slovenci živeli pred 50 leti, kako dolgo danes? In ali ste vedeli, da smo leta 2000 Slovenci več časa namenili spanju kot delu?
Pogovor z Martinom Bajžljem s Statističnega urada RS pred evropskim dnevom statistike
20. oktober je evropski dan statistike, zato je Statistični urad Republike Slovenije pripravil nekaj zanimivih podatkov. Če doma nimate tuša ali kopalne kadi, ste eden izmed manj kot 0,7 odstotka prebivalcev Slovenije, ki so prav tako brez te kopalniške opreme. V Romuniji je nima vsak četrti prebivalec, v Nemčiji jo imajo vsi. To je stanje danes, s statističnimi podatki pa lahko pogledamo tudi v preteklost. Z gostom Martinom Bajžljem s Statističnega urada RS smo zato pogledali v zgodovino naše hiše: leta 1938 je bila prebivalcem na voljo le ena radijska postaja, naša, na leto pa je oddala 3.000 ur programa, en radijski sprejemnik pa si je v povprečju delilo 58 poslušalcev. V prvem letu televizijskega oddajanja (1959) je televizija imela 300 ur programa, 800 naročnikov, na voljo pa je bila ena televizija na 2.040 ljudi. Danes oz. leta 2000, saj raziskavo o preživljanju časa na Sursu izvajajo ciklično, smo imeli Slovenci za prosti čas in druženje na voljo približno pet ur svojega časa, od tega smo največ gledali televizijo in videe – v povprečju več kot dve uri na dan, radio smo poslušali 52 minut. Za spanje smo porabili 8 ur in 21 minut, delali 7 ur in pol, prehrani namenili uro in pol, kar nekaj časa pa preživimo tudi v prometu: 76 minut na dan.
Zanimivi so tudi demografski podatki, ki jih lahko primerjamo v daljšem časovnem obdobju. Kako smo torej Slovenci živeli pred 50 leti, kako danes? Pred 50 leti se je pri nas rodilo 11 tisoč otrok več, kot je umrlo ljudi, naravni prirast je bil zato velik, lani pa smo po dolgem času spet imeli negativni naravni prirast. Takrat so matere v povprečju prvega otroka rodile pri 23 letih in pol, manj kot 10 odstotkov mater ni bilo poročenih, danes pa imajo pri rojstvu prvega otroka šest let več, skoraj 60 odstotkov otrok pa se rodi zunaj zakonske zveze. Pred pol stoletja smo živeli v povprečju 64 let, lani pa že skoraj 87 let.
Pridobivanje kakovostnih podatkov, primerjava med državami, analiza aktualnega stanja na različnih področjih, primerjava med različnimi časovnimi obdobji in številne druge naloge opravlja Statistični urad RS, evropski dan statistike (svetovni se praznuje na vsakih pet let) pa po besedah Martina Bajžlja opozarja javnost na to, kako pomembno je imeti kakovostne in točne podatke:
“Evropski dan statistike ozavešča o tem, kako pomembni so kakovostni podatki za družbo. Ker danes, ko imamo poplavo vseh informacij in podatkov, je težko prepoznati tiste, na katere se lahko zanesemo oz. jim lahko zaupamo. Še posebej to velja zdaj, ko imamo toliko lažnih novic. Statistiki pa ponujamo kakovostne podatke, ki so mednarodno in časovno primerljivi, dostopni in brezplačni.”
Na Statističnem uradu RS v enem dnevu v povprečju zberejo 80 anket na terenu, 350 jih dobijo po telefonu, prejmejo tudi približno 550 vprašalnikov od podjetij. Na dan objavijo tri članke in pet tvitov ter odgovorijo na 20 vprašanj uporabnikov.
Aktualno dogajanje v Ukrajini komentira naš zunanjepolitični komentator in nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht.
V Veroni se v teh dneh odvija ena osrednjih vinarskih prireditev v svetu, sejem Vinitaly. Dogodek s častivredno tradicijo je tokrat znova odprl vrata po dveh letih, na njem pa se predstavlja na tisoče razstavljavcev iz vseh italijanskih dežel in številnih držav sveta. Slovenska udeležba je tokrat še posebej močna, pozornost javnosti pa so včeraj vzbudila zlasti slovenska oranžna vina. Vinitaly je obiskal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Mesec april je mesec čistilnih akcij. V Ljubljani prav danes poteka osrednja čistilna akcija. Čistimo tudi manjše kraje, potoke in reke. V sredini marca so potapljači v 30. Mednarodni ekološki akciji Drava 2022 v Mariboru, na Ptuju in v Varaždinu odstranjevali odpadke iz reke Drave. Tradicionalno bodo potapljači čistili Ljubljanico, in sicer 23. aprila. Ali smo v zadnjem desetletju postali bolj osveščeni, je eno do vprašanj za Katjo Sreš, predsednico društva Ekologi brez meja.
V Državnem zboru se je ob 14. uri sklenil že 32-ti nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. V veliki parlamentarni dvorani se je zbralo 112 otrok iz vse države. V okviru teme Moja poklicna prihodnost so opozarjali na pomembnost informiranja o poklicih prihodnosti, o vplivu pandemije covida-19 na izbiro poklica in o problemih šolskega sistema.
Se ljudje na volitvah odločamo racionalno ali emocionalno? Kaj vse vpliva na to, koga bomo obkrožili na volilnih lističih? Lahko rečemo, da so ene izbire bolj ali manj pametne od drugih? S psihologom Žanom Lepom, mladim raziskovalcem in asistentom na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je pogovarjala Cirila Štuber.
Vam je znana ta rutina: zjutraj se odpravite v kavarno, vzamete časopis, natakar pa vam, ker ste stalni gost, prinese vašo izbrano kavo? Eno izmed zbirališč Ljubljančanov in Ljubljančank je že od leta 1905 odprta kavarna Union, v kateri se je v stoletjih zvrstilo kar nekaj intelektualcev, umetnikov, boemov, nastale so različne zgodbe in anekdote. S prenovo Kavarne pa želijo ponuditi mešanico tradicije in sodobnosti. O kavarnah pri nas in po svetu v prispevku Tine Lamovšek.
8. aprila 1971 v Londonu se je na prvem svetovnem romskem kongresu rodil romski aktivizem. Slednjega prevzemajo tudi mladi v Mariboru, ki so današnji dan namenili prav posebni ciljni skupini.
Avto-moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije aprila po Sloveniji izvajata brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči. Na triurnem tečaju udeleženci lahko osvežijo svoja znanja in veščine o temeljnih postopkih oživljanja ter drugih najnujnejših ukrepih prve pomoči. Tečaj je že potekal v Radovljici in obiskala ga je obiskala tudi Romana Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V okviru festivala Trigger, ki je v Ljubljani in Mariboru potekal prejšnji teden, je gostovala tudi producentka, umetnica in okolijska aktivistka Pippa Bailey. V svojem delu, ki je razpeto med Združeno kraljestvo in Avstralijo, raziskuje možnost povezovanja različnih delov družbe z namenom reševanja družbenih problemov in kriz. Predvsem jo zanimata okolijska problematika in enakost spolov. Pri reševanju teh problemov je treba pustiti ob strani svoj ego, pravi, se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne vemo ter se hkrati zanašati na znanja, ki jih imamo. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.
Na Prevaljah nastaja muzej bralne značke, turiste pa privablja tudi Prežihova domačija in Vorančeva pot, ki se začne v Kotljah pri bakrenem pobiču s solzicami. Od tja vodi pot proti Rimskemu vrelcu. Sicer pa so bili Kuharjevi bolj reven rod, živeli so kot najemniki pri Kotniku. O tem, da je tam živel Voranc s starši danes priča le že spominska plošča.
V svojem glasbenem ustvarjanju obeležuje 20 letnico udejstvovanja in na leto zabeleži več kot 100 koncertov. Je tudi redni gost metalnega kampa v Tolminu. Gostili smo ga v mobilnem studiu Prvega na Ravnah na Koroškem.
Korošci bodo veseli, če bodo v naslednjih letih lahko pokrili vsaj 95% območja z internetnim oz. mobilnim signalom. Najhuje je v Črni na Koroškem, ki je tudi obmejna občina. Tam med epidemijo veliko otrok ni imelo možnosti šolanja na daljavo. Koroška pa je slabo dostopna tudi po cesti in prebivalci že leta čakajo na hitro cesto, ki naj bi predstavljala t. i. tretjo razvojno os. Tako kot cestne so jim tudi internetne in mobilne povezave dostopnejše prek sosednje Avstrije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje na družbenih medijih pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. Več odziva pa pomeni več dobička. Žvižgačka Frances Haugen je lani z več deset tisoč dokumenti javnosti pokazala, da podjetje Meta, kot se danes imenuje Facebook, ve, da imajo njegovi izdelki škodljive učinke na ljudi, javno varnost, zasebnost in demokracijo, a jih ne spremeni, saj daje prednost dobičku. Kot je še povedala Haugen na spletnem dogodku, ki ga je organiziral Zavod za digitalno vzgojo Vsak v sodelovanju z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, jo je najbolj prizadelo, ko je ugotovila, kakšno škodo Facebook in Instagram povzročata mladim. Zato se je odločila, da spregovori o slabih praksah podjetja. Še posebej jo skrbi Metaverse, saj povzroča večjo zasvojenost, ustvarja več tesnobe in tudi poškoduje otroške oči, ki se še razvijajo. Frances Haugen je s slovensko javnostjo govorila predvsem o tveganjih, ki jih algoritmi podjetja Meta predstavljajo za mlade in za demokracijo v Sloveniji. Najprej je razložila, da algoritmi prednostno prikazujejo skrajne vsebine, saj sprožijo več odzivov: "Algoritmi odločajo o tem, kakšna vsebina se prikazuje uporabnicam in uporabnikom. Narejeni so bili na način, da nam vsem, tudi mladim, izpostavljajo škodljive vsebine. Facebook se je torej odločal, da z algoritmi maksimalno poveča odzivnost, kar pomeni, da sistematično izpostavlja vsebine, na katere bodo uporabnice in uporabniki bolj verjetno kliknili, jih komentirali ali delili. To razvrščanje glede na odzivnost ustvaja probleme. Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. To vodi v sistematično izpostavljanje problematičnih vsebin. Najbolj skrajna vsebina se najbolj deli." Več v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Medtem ko se kljub nadaljnjemu kroženju omikrona med ljudmi, države na Zahodu odpirajo in se življenje v številnih vidikih vrača v bolj običajne tirnice, se zdaj Kitajska sooča s težavami, ki spremljajo omejevanje širjenja covida 19. Po uspešnem zatrtju izvornega izbruha koronavirusa v mestu Wuhan pred dobrima dvema letoma, se je Kitajska lahko pohvalila z dvema letoma, ko je bila država tako rekoč brez okužb. Strog nadzor in politika ničelne tolerance do virusa sta azijsko velesilo uspešno držala zunaj karanten, ki so pestile preostali svet. A aktualne, mnogo bolj nalezljive različice omikrona so v zadnjem času predrle kitajski kovidni mehurček. Kljub ukrepom se okužbe zdaj sorazmerno hitro širijo. V kitajskem ekonomskem središču Šanghaju so prejšnji teden uvedli karanteno in testirali 26 milijonov tamkajšnjih prebivalcev. Kako je videti šanghajska karantena od blizu, je povedala Anita Klančar Andrejc, ki zadnje leto živi in dela v običajno najbolj živahnem kitajskem mestu.
Na spletu spremljamo vsebine, ki so blizu našim prepričanjem. Po mnenju politične psihologinje z Univerze v Pensilvaniji Cory Clark poznamo dve ravni politične pristranskosti. Na eni strani podpiramo prepričanja tistih, ki so del naše skupine, po drugi pa se izogibamo tistim, ki bi lahko izzvali naše prepričanje.
Neveljaven email naslov