Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred desetimi leti je iz tovarne v Kragujevcu zapeljal zadnji yugo
Nekoč ponos jugoslovanske avtomobilske industrije, hkrati pa del seznama najslabših avtomobilov vseh časov. “Ako kupiš yugo, nečeš vozit dugo.” Takšne in drugačne modrosti je bilo slišati in vsi vemo, da je imel yugo gretje zadnjega stekla samo zato, da je bilo med potiskanjem prijetno toplo v dlani. O avtomobilu so med Američani krožile celo šale, da se ključi novega yuga skrivajo v škatlah od pralnega praška. A ne glede na vse, yugo je živel dlje, kot so mu napovedovali – kar 28 let.
Na podlagi italijanskega dizajna kot različice modela Fiat 127, je bil 2. julija leta 1977 izdelan prototip. Ročno izdelanega so ga najprej podarili maršalu Titu in takrat je javnost tudi prvič videla nov model avtomobila. Proizvodnja se je sicer zares začela šele novembra leta 1980. Najprej je bil znan kot Zastava 102, pozneje pa je na podlagi natečaja javnost predlagala oziroma določila ime – Jugo. Pisan s črko »J«, ki jo je »Y« zamenjal, ko je vstopal na tuje trge. Na ameriški trg je prišel leta 1985 in se tam obdržal do leta 1992. In čeprav je v ZDA veljal za verjetno najslabši avtomobil, je bilo kljub temu čez lužo prodanih dobrih 141 tisoč yugov. Pri nas pa je bil to avto, ki se ga ni bilo treba sramovati, saj je bil ekonomičen, pa tudi popraviti ga ni bilo težko, razlaga Petja Grom, sekretar Slovenske veteranske avto-moto zveze:
“Bilo je normalno, če si pol generalke naredil kar ob cesti. Temu primerno si pač s seboj vozil torbo s 15 kg orodja.”
Da je del uporabniškega priročnika tudi avtobusni vozni red, je bila še ena izmed številnih šal na račun avtomobila, ki je tehtal le nekaj več kot 800 kilogramov. In z ne preveliko težo je prišla tudi lahkotnost gibanja oz. pospeševanja – 100 km/h je bilo bojda mogoče doseči že v manj kot 20 sekundah. Ampak to je bilo bolj kot ne tudi to – najvišja hitrost, ki jo je yugo dosegel, je bila med 135 in 145 kilometri na uro. Danes jih na slovenskih cestah vidimo le redko.
“V Slovenski veteranski avto-moto zvezi imamo registriranih približno 30 “jugecov”, kar pomeni manj kot dva odstotka vseh registriranih starodobnikov. Preostalo je šlo vse na odpad.”
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred desetimi leti je iz tovarne v Kragujevcu zapeljal zadnji yugo
Nekoč ponos jugoslovanske avtomobilske industrije, hkrati pa del seznama najslabših avtomobilov vseh časov. “Ako kupiš yugo, nečeš vozit dugo.” Takšne in drugačne modrosti je bilo slišati in vsi vemo, da je imel yugo gretje zadnjega stekla samo zato, da je bilo med potiskanjem prijetno toplo v dlani. O avtomobilu so med Američani krožile celo šale, da se ključi novega yuga skrivajo v škatlah od pralnega praška. A ne glede na vse, yugo je živel dlje, kot so mu napovedovali – kar 28 let.
Na podlagi italijanskega dizajna kot različice modela Fiat 127, je bil 2. julija leta 1977 izdelan prototip. Ročno izdelanega so ga najprej podarili maršalu Titu in takrat je javnost tudi prvič videla nov model avtomobila. Proizvodnja se je sicer zares začela šele novembra leta 1980. Najprej je bil znan kot Zastava 102, pozneje pa je na podlagi natečaja javnost predlagala oziroma določila ime – Jugo. Pisan s črko »J«, ki jo je »Y« zamenjal, ko je vstopal na tuje trge. Na ameriški trg je prišel leta 1985 in se tam obdržal do leta 1992. In čeprav je v ZDA veljal za verjetno najslabši avtomobil, je bilo kljub temu čez lužo prodanih dobrih 141 tisoč yugov. Pri nas pa je bil to avto, ki se ga ni bilo treba sramovati, saj je bil ekonomičen, pa tudi popraviti ga ni bilo težko, razlaga Petja Grom, sekretar Slovenske veteranske avto-moto zveze:
“Bilo je normalno, če si pol generalke naredil kar ob cesti. Temu primerno si pač s seboj vozil torbo s 15 kg orodja.”
Da je del uporabniškega priročnika tudi avtobusni vozni red, je bila še ena izmed številnih šal na račun avtomobila, ki je tehtal le nekaj več kot 800 kilogramov. In z ne preveliko težo je prišla tudi lahkotnost gibanja oz. pospeševanja – 100 km/h je bilo bojda mogoče doseči že v manj kot 20 sekundah. Ampak to je bilo bolj kot ne tudi to – najvišja hitrost, ki jo je yugo dosegel, je bila med 135 in 145 kilometri na uro. Danes jih na slovenskih cestah vidimo le redko.
“V Slovenski veteranski avto-moto zvezi imamo registriranih približno 30 “jugecov”, kar pomeni manj kot dva odstotka vseh registriranih starodobnikov. Preostalo je šlo vse na odpad.”
V Posavju sobivajo z jedrsko elektrarno in zavedanjem o jedrski energiji že pet desetletij, ko so 1. decembra leta 1974 postavili temeljni kamen za Nuklearno elektrarno Krško. Ob jedrski elektrarni zadnje desetletje Posavci živijo tudi z zavedanjem, da bo tu še en jedrski objekt, odlagališče NSRAO, nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki se trenutno gradi. Jek 2 bi bil naslednji tak objekt, zato v Posavju to sobivanje z jedrskimi objekti doživljajo nekoliko drugače kot na primer v Ljubljani.
Na Hrvaškem, ki je solastnica Jedrske elektrarne Krško, za zdaj sploh ni javne razprave o možni graditvi drugega bloka nuklearke. O posvetovalnem referendumu, na katerega se slovenski državljani odpravljamo novembra, se v tamkajšnjih medijih ne poroča. Zato pa razvoj dogodkov pozorno spremlja hrvaški strokovnjak za nuklearno energijo, znanstvenik Tonči Tadić, s katerim se je v Zagrebu pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Jezikoslovci običajno ne pričakujejo, da bo njihovo delo uspešnica. Pri spletnem portalu Fran pa se je zgodilo ravno to. Pred desetimi leti njegovi snovalci niti približno niso pričakovali, da ga bo na dan obiskalo več kot 180.000 iskalcev besed s tako rekoč vsega sveta. Pred svetovnim dnevom slovarjev o Franovih uspehih z dr. Nino Ledinek in dr. Andrejem Perdihom, ki Frana spremljata od njegovih prvih korakov.
Današnji mednarodni dan bele palice je namenjen ozaveščanju o posebnih potrebah in željah ljudi, ki živijo s slepoto ali s slabovidnostjo. Slepi in slabovidni si pri vsakodnevnem življenju pomagajo z raznimi tehnikami in pripomočki, med katerimi je najbolj prepoznavna bela palica. Ta je poleg tega, da slepemu pomaga pri zaznavanju ovir med hojo, tudi simbol slepih in slabovidnih. Posebno pozornost danes namenjajo tudi brajevi pisavi oziroma brajici, saj slepi ob njeni pomoči berejo, zapisujejo in dostopajo do tiskanih virov. Prispevek Petre Medved.
Na to vprašanje so odgovorili letošnji Nobelovi nagrajenci za ekonomijo, in sicer ameriški profesorji: Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A Robinson. Konkretno so raziskovali kako družbene institucije vplivajo na gospodarski razvoj in posledično na neenakost med državami.
Danes so v Centru Rog razglasili letošnje prejemnike in prejemnice Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, najvišjih državnih nagrad za znanost in inovacije. Izmed šestdesetih prispelih vlog je komisija za Zoisove nagrade in priznanja izbrala 15 najbolj izstopajočih dogodkov. Med nagrajenci je letos 14 moških in 4 ženske.
Oktober je mesec ozaveščanja o ADHD. Kratica, prevedena iz angleščine, pomeni primanjkljaj pozornosti in motnjo hiperaktivnosti. Za otroke z ADHD je značilno, da ne morejo biti dlje časa pri miru, se težko osredotočijo na dejavnosti, jih težje dokončajo in lahko imajo tudi vedenjske težave. Po ocenah strokovnjakov ima ADHD približno 8 do 10 odstotkov šoloobveznih otrok. Posamezniki z ADHD imajo lahko številne talente in so na posameznih področjih lahko zelo uspešni. To dokazujejo tudi znane osebnosti iz sveta umetnosti in športa.
Izraelska vojska je minuli teden večkrat napadla položaje mirovne misije Združenih narodov na jugu Libanona - UNIFIL, ki jo je OZN pred 46 leti ustanovila z namenom nadzorovanja izraelskega umika iz južnega dela Libanona in zagotavljanja miru in varnosti. Danes izraelski premier Benjamina Netanjahuja celo poziva Združene narode, naj umaknejo mirovne sile z območja spopadaov, češ da enote UNIFIL služijo kot živi ščit Hezbolahu. Med letoma 2006 in 2023 je v tej mirovni misiji Svetovne organizacije, ki se imenuje »začasna«, četudi na območju vztraja že skoraj pol stoletja, sodelovala tudi Slovenska vojska. O izkušnjah iz Libanona pred zadnjo eskalacijo sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom se je Aleš Kocjan pogovarjal s polkovnikom Franjem Lipovcem in podpolkovnico Nino Raduha, ki sta poveljevala vsak svojemu kontingentu v Libanonu. Podpolkovnica Raduha je bila celo prva poveljnica kontingenta v skoraj pol stoletni zgodovini UNIFIL-a.
V antičnih družbah in srednjem veku so bile igrače preproste in ročno izdelane. Večinoma so bile nevtralne in niso bile ločene glede na spol, čeprav so se pojavljale določene razlike. S pojavom masovne proizvodnje v času industrializacije so igrače postale bolj raznolike. V 20. stoletju so se te delitve še bolj utrdile. Danes so igrače večinoma strogo razdeljene po spolu ali pa so nevtralne. V naslednjih minutah o igračah in stereotipih, o aktualnem pop-up projektu, ki opozarja, da družba že v zgodnjem otroštvu usmerja deklice in dečke na področja, na katerih naj bi delali kot odrasli. Na kakšen način poteka predstavitev tega stanja v pogovoru z vodjo socialnega marketinga Iz principa Tanjo Rudolf Čenčič.
Na rehabilitacijo v Slovenijo je v organizaciji ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka danes prispela skupina desetih otrok iz Gaze. Gre za prvo skupino otrok od začetka zadnje vojne, potem ko je v minulih letih v Slovenijo na rehabilitacijo prišlo skupno že več kot 200 otrok. Med katerimi pa vsi niso preživeli izraelskih napadov v zadnjih mesecih. Več v pogovoru s predsednico iprave Fundacije Mojco Seliškar Toš
Pogovor s strokovnjakom za jedrsko varnost Miroslavom Gregoričem
Nobelovo nagrado za književnost je prejela južnokorejska pisateljica Han Kang, in sicer za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človekovega življenja,« so ob 13h sporočili na Švedski akademiji. V slovenščini jo poznamo po romanu Vegetarijanka, za katerega je prejela nagrado Mednarodni Booker.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji, po podatkih Eurostata, živi kar 85 tisoč ljudi z depresivnimi motnjami. Poudarjajo, da depresija pri velikem deležu bolnikov povzroči začarani krog, kar je še najbolj značilno za tiste, ki se ne odzivajo na zdravljenje in jim predpisujejo vedno nova zdravila. Letošnji dan duševnega zdravja sicer v ospredje daje duševne stiske na delovnem mestu. Kar tretjina Slovencev se na delovnem mestu počuti slabo, s stiskami pa se pogosteje kot drugi soočajo tisti, ki delajo kot prekarni delavci.
V Stockholmu so dopoldne razglasili letošnje prejemnike Nobelove nagrade v kemiji. Ta je tokrat namenjena razmeroma mlademu področju biokemije, ki pa je v zadnjih nekaj letih z uporabo metod strojnega učenja doseglo skokovit napredek. Prejeli jo bodo ameriški znanstvenik David Baker za računalniško načrtovanje proteinov ter britansko-ameriški raziskovalni dvojec Demis Hassabis in John Jumper iz podjetja Google DeepMind za napovedovanje njihove strukture z umetno inteligenco. Sogovornik: - dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta in nekdanji podoktorski raziskovalec v laboratoriju Davida Bakerja
Letošnja sezona rasti gob, ki se je začela z januarjem in bo trajala do konca decembra, bo svoj vrhunec dosegla v drugi polovici oktobra. Vse pogosteje se dogaja, da glive naredijo zametek za gobo, vendar se njihova rast ustavi zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in temperaturnih nihanj. Čeprav imamo Slovenci določeno zakonodajo na področju varstva narave, številni vanjo posegajo nepremišljeno. O pomenu gob za naš ekosistem se je Julija Kandare pogovarjala z Luko Šparlom, članom Gobarskega mikološkega društva Ljubljana. Kakšne so omejitve pri nabiranju gob in z njim povezane kršitve, pa se je pozanimala pri Urški Ahačič Pogačnik, direktorici Gozdarske inšpekcije. Foto: Julija Kandare
V tednu razglasitev Nobelovih nagrad je torek dan za fiziko. Toda letos morda le ni povsem tako. Letošnja nagrajenca sta namreč Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton, ki sta Nobelovo nagrado prejela za razvoj umetnih nevronskih mrež. Te pa so temelj velike večine sodobnih aplikacij umetne inteligence.
Začel se je Teden otroka, ki se letos osredotoča na temo Otrok, nepopisan list. Osrednje sporočilo dogodka je: bodimo ustvarjalni, praznujmo otroštvo, bodimo otrokom vzor in jih vzgajajmo v odgovorne odrasle ljudi. Teden otroka že 70-o leto zapored organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Otroštvo je danes drugačno, kot je bilo nekoč. Vendar pa so vrednote, kot so prijateljstvo, pomoč drugemu in spoštovanje, brezčasne. To je bila tudi tema posveta ob Tednu otroka, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenija.
Nobelova nagrada za medicino in fiziologijo letos v roke ameriškima znanstvenikoma Victorju Ambrosu in Garyu Ruvkunu
Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev - in še enkrat toliko zgodb in zvočnih podob sestavlja Avdiofestival. Tam smo se oglasili tudi s Prvim in se pozanimali, kaj so razlogi, zaradi katerih je ljubljanska Cukrarna danes polna ljubiteljev zvoka in radia.
Leta 2014 je bilo v Sloveniji recikliranih komunalnih odpadkov približno 36 odstotkov, leta 2022 pa se je ta številka dvignila na več kot 62 odstotkov. Še vedno pa se številni znajdemo v zagati, v kateri zabojnik odvreči določeno stvar. Poleg tega se moramo vprašati, ali je stvar, ki jo želimo zavreči, morda še uporabna in jo bi raje komu podarili ali jo prodali. O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Neveljaven email naslov