Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred desetimi leti je iz tovarne v Kragujevcu zapeljal zadnji yugo
Nekoč ponos jugoslovanske avtomobilske industrije, hkrati pa del seznama najslabših avtomobilov vseh časov. “Ako kupiš yugo, nečeš vozit dugo.” Takšne in drugačne modrosti je bilo slišati in vsi vemo, da je imel yugo gretje zadnjega stekla samo zato, da je bilo med potiskanjem prijetno toplo v dlani. O avtomobilu so med Američani krožile celo šale, da se ključi novega yuga skrivajo v škatlah od pralnega praška. A ne glede na vse, yugo je živel dlje, kot so mu napovedovali – kar 28 let.
Na podlagi italijanskega dizajna kot različice modela Fiat 127, je bil 2. julija leta 1977 izdelan prototip. Ročno izdelanega so ga najprej podarili maršalu Titu in takrat je javnost tudi prvič videla nov model avtomobila. Proizvodnja se je sicer zares začela šele novembra leta 1980. Najprej je bil znan kot Zastava 102, pozneje pa je na podlagi natečaja javnost predlagala oziroma določila ime – Jugo. Pisan s črko »J«, ki jo je »Y« zamenjal, ko je vstopal na tuje trge. Na ameriški trg je prišel leta 1985 in se tam obdržal do leta 1992. In čeprav je v ZDA veljal za verjetno najslabši avtomobil, je bilo kljub temu čez lužo prodanih dobrih 141 tisoč yugov. Pri nas pa je bil to avto, ki se ga ni bilo treba sramovati, saj je bil ekonomičen, pa tudi popraviti ga ni bilo težko, razlaga Petja Grom, sekretar Slovenske veteranske avto-moto zveze:
“Bilo je normalno, če si pol generalke naredil kar ob cesti. Temu primerno si pač s seboj vozil torbo s 15 kg orodja.”
Da je del uporabniškega priročnika tudi avtobusni vozni red, je bila še ena izmed številnih šal na račun avtomobila, ki je tehtal le nekaj več kot 800 kilogramov. In z ne preveliko težo je prišla tudi lahkotnost gibanja oz. pospeševanja – 100 km/h je bilo bojda mogoče doseči že v manj kot 20 sekundah. Ampak to je bilo bolj kot ne tudi to – najvišja hitrost, ki jo je yugo dosegel, je bila med 135 in 145 kilometri na uro. Danes jih na slovenskih cestah vidimo le redko.
“V Slovenski veteranski avto-moto zvezi imamo registriranih približno 30 “jugecov”, kar pomeni manj kot dva odstotka vseh registriranih starodobnikov. Preostalo je šlo vse na odpad.”
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred desetimi leti je iz tovarne v Kragujevcu zapeljal zadnji yugo
Nekoč ponos jugoslovanske avtomobilske industrije, hkrati pa del seznama najslabših avtomobilov vseh časov. “Ako kupiš yugo, nečeš vozit dugo.” Takšne in drugačne modrosti je bilo slišati in vsi vemo, da je imel yugo gretje zadnjega stekla samo zato, da je bilo med potiskanjem prijetno toplo v dlani. O avtomobilu so med Američani krožile celo šale, da se ključi novega yuga skrivajo v škatlah od pralnega praška. A ne glede na vse, yugo je živel dlje, kot so mu napovedovali – kar 28 let.
Na podlagi italijanskega dizajna kot različice modela Fiat 127, je bil 2. julija leta 1977 izdelan prototip. Ročno izdelanega so ga najprej podarili maršalu Titu in takrat je javnost tudi prvič videla nov model avtomobila. Proizvodnja se je sicer zares začela šele novembra leta 1980. Najprej je bil znan kot Zastava 102, pozneje pa je na podlagi natečaja javnost predlagala oziroma določila ime – Jugo. Pisan s črko »J«, ki jo je »Y« zamenjal, ko je vstopal na tuje trge. Na ameriški trg je prišel leta 1985 in se tam obdržal do leta 1992. In čeprav je v ZDA veljal za verjetno najslabši avtomobil, je bilo kljub temu čez lužo prodanih dobrih 141 tisoč yugov. Pri nas pa je bil to avto, ki se ga ni bilo treba sramovati, saj je bil ekonomičen, pa tudi popraviti ga ni bilo težko, razlaga Petja Grom, sekretar Slovenske veteranske avto-moto zveze:
“Bilo je normalno, če si pol generalke naredil kar ob cesti. Temu primerno si pač s seboj vozil torbo s 15 kg orodja.”
Da je del uporabniškega priročnika tudi avtobusni vozni red, je bila še ena izmed številnih šal na račun avtomobila, ki je tehtal le nekaj več kot 800 kilogramov. In z ne preveliko težo je prišla tudi lahkotnost gibanja oz. pospeševanja – 100 km/h je bilo bojda mogoče doseči že v manj kot 20 sekundah. Ampak to je bilo bolj kot ne tudi to – najvišja hitrost, ki jo je yugo dosegel, je bila med 135 in 145 kilometri na uro. Danes jih na slovenskih cestah vidimo le redko.
“V Slovenski veteranski avto-moto zvezi imamo registriranih približno 30 “jugecov”, kar pomeni manj kot dva odstotka vseh registriranih starodobnikov. Preostalo je šlo vse na odpad.”
V dobrem desetletju se je James Brandon Lewis utrdil na jazzovski sceni kot eden najbolj dejavnih ameriških saksofonistov. Od leta 2012 živi in ustvarja v New Yorku. Leta 2022 je bil njegov album Jesup Wagon razglašen za album leta kritikov revije Downbeat, nato pa so sledili albumu Eye of I, For Mahalia, With Love, Transfiguration ter The Messthetics and James Brandon Lewis. Na Jazz festivalu Ljubljana James Brandon Lewis nastopa s svojim triom (Josh Werner, Chad Taylor).
Tututu Orchestra je mednaroden, na Nizozemskem ustanovljen kolektiv. Jutri se bodo v parku Cankarjevega doma v okviru letošnjega jazz festivala prvič predstavili slovenski publiki. Gre za poseben sestav glasbenikov, ki pa je ravno dovolj velik a dovolj majhen za številne improvizacijske izlete, slišane v njihovih kompozicijah. Zasedba si je ime nadela po učilnici kjer so vadili z oznako 2.22 (two point two two) torej poenostavljeno Tututu Orchestra. Andrej Prezelj se je pogovarjal z vodjo orkestra – Mojco Zupančič, dirigentko, pianistko in avtorico glasbe.
Tudi letos ni bilo pravega prehoda med pomladjo in poletjem. Zdi se, kot bi nas visoke temperature dohitele nepripravljene. Pa vendar smo sredi julija in ne bo odveč opozoriti, kako se najbolje ohladimo in kako vroče dni preživeti brez zdravstvenih posledic. Z družinsko zdravnico iz Zdravstvenega doma Ljubljana in profesorico na Medicinski fakulteti UL Neno Kopčavar Guček se je pogovarjala Lucija Fatur.
Državni zbor je končal razpravo o predlogu zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, torej predvsem v domovih za starejše. Zakon bo po pričakovanjih tudi sprejet, saj mu tudi opozicija ne bo nasprotovala, kljub temu, da ima nekaj pripomb: med drugim, da je finančni vložek - do konca leta 2026 slabih deset miljonov - preskromen in predvsem ne ureja plačne problematike in normativov za zaposlene v zdravstveni negi in rehabilitaciji.
Mnogo lastnikov psov se v poletnem času sooča s težavo, ko v primeru krajših ali daljših dopustov ne najdejo primernega varstva za svojega psa. Sta pasji hotel ali vrtec dobri rešitvi? O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.
Pristojno ministrstvo je v javno obravnavo poslalo novelo Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. V njej so naslovili problem prenizkih rejnin in jih zvišali s 150 na 300 evrov, omogočili brezplačno pravno pomoč rejnikom v postopkih pred sodišči ter uvedli letni dodatek za rejnike. Stroka in rejniki spremembe pozdravljajo, a menijo, da bi bilo treba tudi kadrovsko opolnomočiti centre za socialno delo in premisliti o sistemu stikov otrok v rejništvu z matično družino, ki včasih prinesejo več škode kot koristi. FOTO: Pixabay
Težko pričakovan Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti je od petka v javni obravnavi, a nasprotniki tovrstnih zakonodajnih sprememb poudarjajo, da je zakon nesistemski in neustrezen, saj med drugim krepi črni trg in podaljšuje čakalne dobe. Tako Zveza organizacij pacientov kot Zbornica kliničnih psihologov poudarjata, da je tudi časovnica javne obravnave nesprejemljiva. Ta bo namreč trajala le do 28. julija, kar se jim zdi nesmotrno glede na čas dopustov na eni strani in zahtevnost teme na drugi.
Na včerajšnji seji mestnega sveta so ljubljanski svetniki izglasovali spremembo odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, s čimer bo na petih lokacijah mogoče organizirati dogodke brez soglasja Zavoda za varstvo narave. Odločitev je razburila opozicijske svetnike, ki napovedujejo presojo zakonitosti in, če bo potrebno, tudi vložitev predloga za referendum.
Raziskava Masterindex je pokazala, da 87 % Slovencev uporablja plačilne kartice vsak teden, vsak dan pa več kot četrtina. Za spletne nakupe jih na tedenski ravni uporablja 28 %. Imate v denarnici kaj gotovine ali plačujete izključno s plačilnimi karticami? Ali plačujete s plačilnimi karticami, ker je to enostavno? Zaupate temu načinu plačevanja? To je bilo vprašanje za poslušalke in poslušalce v torkovi Aktualni temi.
Vse misli ljubiteljev nogometa so danes usmerjene k večerni tekmi med Portugalsko in Slovenijo v Frankfurtu. Kakšno je vzdušje med navijači, je preverila naša dopisnica Maja Derčar. Foto: MMC RTV Slovenija/Niko Hari
Nogometna euforija prehaja v novo fazo, ki ji v Sloveniji še nismo bili priča. Čeprav je veliko ljudi na dopustu, bodo vseeno spremljali današnjo tekmo osmine finala med Portugalsko in Slovenijo. Slovenija prvič v zgodovini igra v osmini finala na Euru. Matej Rijavec, športni novinar na portalu MMC, spremlja nastope Slovenije na prvenstvu že od začetka. Portugalska je velik favorit, toda bili so tudi Danci, Srbi in Angleži v skupinskem delu, pa nihče ni ugnal Slovenije. Danes torej Slovenija nima ničesar za izgubiti?
20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, na katerem so se zbrali Slovenci iz sveta in sosednjih držav, je bilo posvečeno mladim rojakom. »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«, je srečanje naslovila pristojna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. In kaj o prihodnosti menijo mladi?
Italijansko skovanko calciosociale bi lahko prevedli v »družbeno občutljivi nogomet«. Gre za gibanje, ki se je pred petnajstimi leti rodilo v degradiranem predmestju Rima, zdaj pa vključuje že 3000 otrok in njihovih družin po vsej Italiji in tudi drugod. Toda kakšna so pravila nogometa, pri katerem zmagujejo le tisti, ki jim je mar za druge? Janko Petrovec je obiskal rimski Nogometni klub Čudeži, kjer se je vse skupaj začelo.
V Avstriji želijo ogljično nevtralnost doseči do leta 2040, zato pospešeno gradijo sončne elektrarne. Eno največjih sončnih elektrarn so zgradili v 22. okrožju na Dunaju. Poleg fotovoltaičnega sistema pa so ustvarili še življenjski prostor za rastline in živali, tam se namreč pase 150 ovac pasme Jura.
Predlagane spremembe Zakona o invalidskih organizacijah po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prinašajo urejanje položaja in sistemsko financiranje Nacionalnega sveta invalidskih organizacij. Nekatere nevladne organizacije spremembam nasprotujejo, saj se bojijo, da bo ta organ postal edini sogovornik vlade na tem področju. Obenem se jim zdi načrtovanih 250 tisoč evrov letno za njegove dejavnosti občutno preveč. Tudi zagovornik načela enakosti priporoča, naj pristojni o zakonu, ki so ga pred dnevi vložili v vladni postopek, še enkrat premislijo. FOTO: Pixabay
Slovensko nogometno reprezentanco čaka nocoj zelo pomembna tekma. Ob 21-ih se bo pomerila z angleško reprezentanco in rezultat nas lahko pripelje v izločilne boje evropskega nogometnega prvenstva. Köln, prizorišče tekme, bo danes gotovo tudi slovenski, saj je v mesto že prišlo na tisoče slovenskih navijačev. Od tam se javlja Marko Rozman.
V prihodnjih minutah bomo spoznali dijaka srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju Patrika Gorjaka, ki je na Radiu Slovenija opravljal obvezno dvotedensko prakso. 19- letni Patrik Gorjak je oseba z avtizmom, v prostem času pa ustvarja svoje skladbe. O vtisih dela na Radiu ga je povprašala Petra Medved.
V Sloveniji trenutno vlada nogometna evforija. Dogajanje na Euru 2024 spremlja nepregledno število ljudi, od najmlajših, do najstarejših. Med njimi najdemo tudi takšne posameznike, navijače, ki naše športnike v ekipnih ali posameznih panogah spremljajo ves čas. Tudi, ko jim ne gre ravno najboljše. Eden izmed njih je tudi Jože Vozelj, ki nastope naših reprezentanc na različnih prvenstvih spremlja že od leta 1998. Obiskal je 69 držav, kjer so potekala različna mednarodna tekmovanja in prvenstva. Ustavil v Kölnu, in ga vprašali kako občuti trenutno euforijo in nenazadnje tudi preveril, kdo bo zmagovalec jutrišnje večerne tekme.
21. junija zaznamujemo svetovni dan amiotrofične lateralne skleroze. ALS je ena izmed degenerativnih nevroloških bolezni, za katero je značilen hiter, napredujoč potek. Njen najizrazitejši znak je mišična šibkost, ki se lahko začne kjer koli v telesu in nazadnje zajame večino mišic. Mišična šibkost je posledica prizadetosti motoričnih nevronov v možganski skorji ter v možganskem deblu in v hrbtenjači. Zato je za ALS v rabi tudi ime bolezen motoričnega nevrona. Bolniki imajo težave z govorom, požiranjem, gibanjem z udi in dihanjem. Bolezen se hitro slabša, učinkovitega zdravila ni. Od leta 1995 je na voljo zdravilo, ki za nekaj mesecev podaljša povprečno preživetje bolnikov z ALS. Bolezen se največkrat pojavi med 45. in 70. letom starosti. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo. V okviru Društva distrofikov Slovenije deluje tudi Odbor za ALS. Obolelim in njihovim svojcem ponujajo različne oblike podpore, javnost pa ozaveščajo o tej hudi, neozdravljivi bolezni, razlaga strokovna sodelavka društva Andreja Šuštar.
V teh vročih poletnih dneh številni iščemo hlad tudi v gorah, ob jezerih, rekah, v gozdovih ali na travnikih. To pa so tudi habitati kač. Kaj torej storiti, če nas piči ena od treh strupenjač v naši državi, kako se opremiti in obnašati med hojo v naravi, kaj storiti ob srečanju s kačo, kje se najbolje počutijo modras, navadni gad in laški gad in zakaj je varovanje kač ključno za ohranjanje naravnega ravnovesja? Skratka, vse kar morate vedeti o kačah, izveste v prihodnjih minutah. Najprej prisluhnite pogovoru, ki ga je Rok Valenčič posnel z Gašperjem Razingerjem (na sliki), toksikologom in internistom iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, nato pa še pogovoru z biologinjo Ireno Furlan iz Živalskega vrta Ljubljana.
Neveljaven email naslov