Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kruh, ki je danes povsem običajno in vsakodnevno živilo, je imel nekoč veliko večji pomen. Pomenil je blagostanje, obilje, praznik. Sploh tisti beli, iz pšenične moke, je pri manj premožnih na mizi stal le ob božiču in veliki noči. Prav z božičnimi prazniki pa je povezanih nekaj posebnih oblik božičnega kruha. Slovenci smo tako v zadnjih letih spet začeli oživljati že skoraj pozabljeni poprtnik, Italijani že več kot 500 let prisegajo na paneton, Madžari pa svoj kurtoskalacs že pridno tržijo po vsem svetu.
Medtem ko Slovenci spet obujamo tradicijo poprtnika, Italijani vztrajajo pri panetonu, Madžari pa vse bolj uspešno izvažajo "kurtoskalacs"
Kruh, ki je danes povsem običajno in vsakodnevno živilo, je imel nekoč veliko večji pomen. Pomenil je blagostanje, obilje, praznik. Sploh tisti beli, iz pšenične moke, je pri manj premožnih na mizi stal le ob božiču in veliki noči. Prav z božičnimi prazniki pa je povezanih nekaj posebnih oblik božičnega kruha. Slovenci smo tako v zadnjih letih spet začeli oživljati že skoraj pozabljeni poprtnik, Italijani že več kot 500 let prisegajo na paneton, Madžari pa svoj kurtoskalacs že pridno tržijo po vsem svetu.
Poprtnik je obredni božični kruh, ki se ga peče za božič ali ob svetih treh kraljih. Je iz boljšega testa, lepo okrašen z verskimi simboli ali drugimi napisi in okraski, zelo pogosti so ptički, ki jih mora biti toliko, kot je otrok v hiši. Z njim je povezano tudi veliko šeg, pravi Metka Starič iz Zavoda Parnas, ki skrbi, da znanje o pripravi poprtnika na številnih delavnicah prehaja tudi na mlajše rodove.
“Fantje recimo so hodili pokušat poprtnik po hišah, večkrat ga je pokusil, bolj je bilo možno, da bo dobil dobro ženo pri tisti hiši … Če je poprtnik počil, je to pomenilo, da bo gospodinja še pekla ali da bo iz tiste strani prišel ženin k hiši.”
Tudi drugi slovanski narodi so ohranili tradicijo božičnega kruha, Hrvati pečejo božičnjak in župnek, Srbi so zelo ponosni na svojo česnico, v katero skrijejo kovanec. Bolgari poznajo koledno pitko, poseben kruh ob božiču spečejo tudi Čehi, Slovaki, Poljaki, Rusi, Ukrajinci … Sicer pa na Poljskem in Češkem v božičnem času najdete tudi trdelnik, kakor tam imenujejo sicer madžarsko sladico kurtoskalacs. Ta ima izvor v Transilvaniji v Romuniji, madžarski izseljenci pa so jo ponesli po vsem svetu. Te “sladke dimnike” dobro poznajo Prekmurci, pred kratkim pa je pekarnica kurtoškolačev odprla vrata tudi v Ljubljani. Sestri Maša in Špela Debevc sta se nad njimi navdušili na Češkem, tu pa jih pečeta pod blagovno znamko Sisters Kurtoš.
“Poleg tradicionalnih posipov, kot so cimet, sladkor, vanilijev sladkor, lahko dobite tudi kurtoše z lešniki, pistacijami, nutelo ali marmelado. Poleg tega sva madžarski recepti nekoliko nadgradili, poleti jih polniva s sladoledom, pečeva pa tudi slane kurtoše, ki jih napolnimo z zelenjavo, sirom, mesom …”
V Italiji pa si božič težko predstavljajo brez panetona. Tega dobro poznajo tudi Primorci. Avtor monografije o panetonu in organizator prireditve Re Panettone Stanislao Porzio iz Milana si prizadeva, da bi umetnost priprave panetona uvrstili na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Tradicija panetona sega daleč v 15. stoletje, prvega pa pripisujejo pozabljivosti kuharja milanske grofovske družine Sforza.
“Ob ognju naj bi pozabil kolač, ki se je seveda zažgal. Njegov pomočnik Toni je s svojo izvirnostjo kreiral kolač, v katerega je zamesil naravni kvas. Tako je v naglici nastal kolač, ki ga danes poznamo pod imenom paneton. Kuharski pomočnik Toni je bil deležen velike pohvale in postal slaven, kolač pa je po njem dobil ime »Pane di Toni« – Tonijev kruh, kar se je sčasoma prelevilo v panettone.”
V Italiji tako vsako leto prodajajo med 50 in 75 milijonov panetonov, pojavljajo se vedno nove različice in nadevi, najbolj priljubljen pa ostaja klasičen milanski paneton, ki vsebuje le kandirano sadje, pomarančne lupine in rozine.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kruh, ki je danes povsem običajno in vsakodnevno živilo, je imel nekoč veliko večji pomen. Pomenil je blagostanje, obilje, praznik. Sploh tisti beli, iz pšenične moke, je pri manj premožnih na mizi stal le ob božiču in veliki noči. Prav z božičnimi prazniki pa je povezanih nekaj posebnih oblik božičnega kruha. Slovenci smo tako v zadnjih letih spet začeli oživljati že skoraj pozabljeni poprtnik, Italijani že več kot 500 let prisegajo na paneton, Madžari pa svoj kurtoskalacs že pridno tržijo po vsem svetu.
Medtem ko Slovenci spet obujamo tradicijo poprtnika, Italijani vztrajajo pri panetonu, Madžari pa vse bolj uspešno izvažajo "kurtoskalacs"
Kruh, ki je danes povsem običajno in vsakodnevno živilo, je imel nekoč veliko večji pomen. Pomenil je blagostanje, obilje, praznik. Sploh tisti beli, iz pšenične moke, je pri manj premožnih na mizi stal le ob božiču in veliki noči. Prav z božičnimi prazniki pa je povezanih nekaj posebnih oblik božičnega kruha. Slovenci smo tako v zadnjih letih spet začeli oživljati že skoraj pozabljeni poprtnik, Italijani že več kot 500 let prisegajo na paneton, Madžari pa svoj kurtoskalacs že pridno tržijo po vsem svetu.
Poprtnik je obredni božični kruh, ki se ga peče za božič ali ob svetih treh kraljih. Je iz boljšega testa, lepo okrašen z verskimi simboli ali drugimi napisi in okraski, zelo pogosti so ptički, ki jih mora biti toliko, kot je otrok v hiši. Z njim je povezano tudi veliko šeg, pravi Metka Starič iz Zavoda Parnas, ki skrbi, da znanje o pripravi poprtnika na številnih delavnicah prehaja tudi na mlajše rodove.
“Fantje recimo so hodili pokušat poprtnik po hišah, večkrat ga je pokusil, bolj je bilo možno, da bo dobil dobro ženo pri tisti hiši … Če je poprtnik počil, je to pomenilo, da bo gospodinja še pekla ali da bo iz tiste strani prišel ženin k hiši.”
Tudi drugi slovanski narodi so ohranili tradicijo božičnega kruha, Hrvati pečejo božičnjak in župnek, Srbi so zelo ponosni na svojo česnico, v katero skrijejo kovanec. Bolgari poznajo koledno pitko, poseben kruh ob božiču spečejo tudi Čehi, Slovaki, Poljaki, Rusi, Ukrajinci … Sicer pa na Poljskem in Češkem v božičnem času najdete tudi trdelnik, kakor tam imenujejo sicer madžarsko sladico kurtoskalacs. Ta ima izvor v Transilvaniji v Romuniji, madžarski izseljenci pa so jo ponesli po vsem svetu. Te “sladke dimnike” dobro poznajo Prekmurci, pred kratkim pa je pekarnica kurtoškolačev odprla vrata tudi v Ljubljani. Sestri Maša in Špela Debevc sta se nad njimi navdušili na Češkem, tu pa jih pečeta pod blagovno znamko Sisters Kurtoš.
“Poleg tradicionalnih posipov, kot so cimet, sladkor, vanilijev sladkor, lahko dobite tudi kurtoše z lešniki, pistacijami, nutelo ali marmelado. Poleg tega sva madžarski recepti nekoliko nadgradili, poleti jih polniva s sladoledom, pečeva pa tudi slane kurtoše, ki jih napolnimo z zelenjavo, sirom, mesom …”
V Italiji pa si božič težko predstavljajo brez panetona. Tega dobro poznajo tudi Primorci. Avtor monografije o panetonu in organizator prireditve Re Panettone Stanislao Porzio iz Milana si prizadeva, da bi umetnost priprave panetona uvrstili na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Tradicija panetona sega daleč v 15. stoletje, prvega pa pripisujejo pozabljivosti kuharja milanske grofovske družine Sforza.
“Ob ognju naj bi pozabil kolač, ki se je seveda zažgal. Njegov pomočnik Toni je s svojo izvirnostjo kreiral kolač, v katerega je zamesil naravni kvas. Tako je v naglici nastal kolač, ki ga danes poznamo pod imenom paneton. Kuharski pomočnik Toni je bil deležen velike pohvale in postal slaven, kolač pa je po njem dobil ime »Pane di Toni« – Tonijev kruh, kar se je sčasoma prelevilo v panettone.”
V Italiji tako vsako leto prodajajo med 50 in 75 milijonov panetonov, pojavljajo se vedno nove različice in nadevi, najbolj priljubljen pa ostaja klasičen milanski paneton, ki vsebuje le kandirano sadje, pomarančne lupine in rozine.
Kot je znano se bo v sredo, v šolah, pričelo samotestiranje otrok in kljub temu, da morajo šolniki upoštevati odlok vlade, med zaposlenimi v šolstvu, starši in otroki trenutno vlada veliko negotovosti glede tega, kako se bodo ukrepi izvajali v praksi. Na naš poziv se je odzvalo več učiteljev in učiteljic ter izrazilo veliko zaskrbljenost in strah pred tem, kako bodo pod takšnimi pogoji korektno izvajali pedagoški proces; s težavami, sploh v prvem triletju osnovnih šol, se namreč spopadajo že sedaj. Pogovarjali smo se z učiteljico Emo Cerar, vzgojiteljico in pedagoginjo, ki ima dolgoletne izkušnje poučevanja otrok v prvem razredu.
Na mednarodni dan prijaznosti o tem, kaj sploh je prijaznost, ali gre z roko v roki z odločnostjo ter kje imamo kot družba tu še izzive, s psihiatrinjo in psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan. Več - https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-191/.
Že od konca lanskega šolskega leta je v Avstriji samotestiranje učencev v šoli obvezno. Letošnje šolsko leto so dvema hitrima antigenskima testoma dodali še PCR test. Vsi učenci, tudi najmlajši, se sami testirajo tri krat tedensko. »Vsi smo veseli, da otroci lahko pod kolikor toliko normalnimi pogoji obiskujejo šolo.« To velja tako za učitelje kot za starše, s katerimi večjih težav niso imeli, pravi ravnatelj Danilo Katz, zadovoljen zaradi neposredne komunikacije, ki so jo imeli z avstrijskim šolskim ministrstvom. Prav to je, po njegovem, ključno, da je obvezno samotestiranje postalo del šolskega vsakdana. Otroci pa tudi dobro vedo, zakaj je to pomembno, dodaja v pogovoru z Matejo Železnikar.
Slovenija ali njene posamezne destinacije so se že znašle na tujih lestvicah držav, ki jih je treba obiskati, bile pa so že tudi opisane v številnih člankih. Ena od zadnjih bolj prepoznavnih omemb je uvrstitev Slovenije na peto mesto med desetimi priporočenimi državami za obisk v letu 2022 v turističnem vodniku Lonely Planet. Ko pišejo o Sloveniji, se najpogosteje razpišejo o njenih naravnih danosti in gastronomiji. In ker je ta okusnejši del turizma vodilna promocijska tema lanskega in letošnjega leta, so na STO izbrane tuje novinarje peljali na kulinarični izlet, da predstavijo najboljše, kar ponuja slovenska gastronomija. Gostili so 24 predstavnikov tujih medijev in vplivnežev s področja kulinarike in trajnosti iz 15 držav. Ti so bili iz medijev, kot so italijanski dnevnik La Reppublica, britanski The Guardian, ameriški Forbes in nizozemski Telegraaf in pa tudi prepoznavnih gastronomsko specializiranih medijev, med drugim avstrijskega Falstaff, nemškega Kulinariker in Fine Dining Lovers. Na enem od teh izletov preteklo nedeljo je bila tudi Tina Lamovšek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta med 28. in 30. oktobrom na odpravi v Rolwalingu v nepalski Himalaji opravila zahteven vzpon na gori Tsoboje. Uspelo jima je preplezati 1700-metrsko smer v severozahodni steni gore. Prvenstveno smer, ki sta jo potegnila in poimenovala Slovenska direktna, odlikuje kombinacija tehnične zahtevnosti in plezanja na veliki višini, svoje sta dodala še veter in mraz. O novem vrhunskem dosežku slovenskega alpinizma se je z Luko Stražarjem in Nejcem Marčičem pogovarjal Aleš Ogrin.
Bosna in Hercegovina je zaradi vse glasnejših napovedi Republike srbske, da srbski vojaki ne bodo več sodelovali v enotah federacije, vse bliže razpadu. Daytonski mirovni sporazum iz leta 1995, ki je končal krvave spopade v Bosni in Hercegovini, je pred veliko preizkušnjo. Mednarodna diplomacija ima spet veliko dela.
Nakup nepremičnine v Ljubljani je za številne mlade in tudi tiste z rednimi povprečnimi prihodki skorajda nedosegljiv cilj. Država je glede stanovanjske politike pogrnila na izpitu.
V naši zahodni sosedi je treba za nakup nepremičnine še vedno najgloblje seči v žep v Rimu, kjer je treba za kvadratni meter stanovanja v središču mesta odšteti skoraj 6 tisoč evrov. Povprečna cena kvadratnega metra v državi se je v minulem letu znižala za 1,8 odstotka na 1.700 evrov, kar je najnižje v zadnjem desetletju. Razlike med cenami nepremičnin na severu in jugu Italije so ogromne.
V hrvaški prestolnici so se cene starih nepremičnin, ki jih je prizadel nedavni potres, zelo znižale, vrtoglave pa so cene novih stanovanj. Država pomaga mladim pri odplačevanju posojila prvih 5 let.
V Ljubljani se že tako visoke cene nepremičnin še vedno zvišujejo, zato zemljišča, stanovanja ali hiše povečini lahko kupijo le bogati posamezniki in podjetja, ki nato nepremičnine povečini oddajajo v najem. Razlog za nedostopnost stanovanj tiči tudi v neaktivnosti države pri snovanju stanovanjske politike. Država je stanovanjsko problematiko prepustila trgu, ki sam določa cene. Na nepremičninski trg v hrvaški prestolnici so v minulih dveh letih najbolj vplivali močni potresni sunki. Cene nepremičnin v starem delu Zagreba so se zelo znižale, za kvadratni meter novega stanovanja pa je treba odšteti tudi 8000 evrov. Zanimivi so zlasti tisti deli mesta, kjer so stavbe iz armiranega betona. V Italiji je treba za nakup nepremičnine še vedno najgloblje seči v žep v Rimu, kjer je treba za kvadratni meter stanovanja v središču mesta odšteti skoraj 6 tisoč evrov.
Mineva 21 let od tragedije v Kaprunu v Avstriji, ko je v vagonu zobate železnice izbruhnil požar v katerem je umrlo 155 ljudi. To pa še zdaleč ni edina tragedija na smučišču. Dobri dve leti pred nesrečo v Avstriji pa se je nerazumljiva tragedija odvijala na italijanskem smučišču Cavalese. 3. februarja 1998 je ameriško vojno letalo letelo nedovoljeno nizko in hitro ter pri tem pretrgalo nosilni kabel žičnice. Ravno takrat so se smučarji z gondolo vračali s smučišča. Umrlo je 20 ljudi.
Gibanje za pitno vodo je danes začelo kampanjo za zagotovitev pitne vode v Anhovem, kjer se že več kot 40 let pogosto dogajajo ekološke nesreče. Inštitut 8. marec, ki je del gibanja, opozarja, da je v današnjem času nesprejemljivo, da ljudje zbolevajo zaradi vode, ki jo pijejo. Narava in vodni viri v Anhovem so sicer stalna žrtev različnih nesreč, ki so se dogajale predvsem v tamkajšnji proizvodnji. Najodmevnejša se je zgodila minulo leto, ko je podjetje Eternit z industrjskimi odplakami onesnažilo pitno vodo. V Gibanju za pitno vodo so zato poiskali rešitev. Težavo s pitno vodo bi lahko rešili s sredstvi iz državnega proračuna za leti 2022 in 2023, ki ga bodo poslanci sprejemali prihodnji teden.
Veliko moških si novembra pušča rasti brke, da bi opozorili na raka prostate in mod, ki sta najpogostejša raka pri moških. Pripadniki gibanja Movember, ki se je leta 2003 začelo v Avstraliji, tako enajsti mesec v letu pozivajo moške, naj vsaj enkrat na leto opravijo pregled pri urologu, da bi pravočasno odkrili morebitna rakava obolenja. Stroka pa poziva, naj se moški udeležujejo presajalnih testov. O rakih pri moških smo se pogovarjali s podpredsednico Društva onkoloških bolnikov Slovenije Bredo Brezovar Goljar.
Dopoldne sta prestižno nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope 2021 prejela Kristina Modic in prof. dr. Samo Zver za solidarnost in vseevropski zdravstveni napredek bolnikov z rakom. Z uspešnimi akcijami, strokovno komunikacijo in empatijo že vrsto let skrbita za moderno zdravljenje hematoloških bolnikov. Povezala sta slovenske strokovnjake in znanstvenike ter osveščata o pomenu pravočasne dostopnosti zdravljenja za vse.
Geodetski inštitut Slovenije od leta 2016 izvaja vseslovenski projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga financira ministrstvo za infrastrukturo, katerega cilj je zagotavljanje mobilnosti ranljivih skupin v Sloveniji, in sicer slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, gibalno oviranim in starejšim. Kot partner v projektu sodeluje Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost. Več o projektu, v katerem sodeluje več kot 40 občin, pa v prispevku Petre Medved.
Karantena predstavljala obdobje, ki je in bo morda tudi v prihodnosti vplivala na obstoj marsikaterega para. Že pred letom in pol smo se spraševali o tej tematiki. Odvetnica Sabina Mikulin iz odvetniške pisarne Mikulin je maja lani opažala, da so se od začetka razglasitve epidemije bistveno povečala vprašanja v povezavi z delitvijo premoženja med zakoncema. Poklicali smo jo in preverili, kakšno pa je stanje danes.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Najprej so bili večerni klepeti, javni dogodki, ki so se začeli pred 16timi leti. Kot marsikaj drugega, je koronavirus to prekinil. Nataša se je lotila knjige. Pripravila je izbor Izolank in Izolanov, njihove strnjene portrete, ki odslikavajo ne le njihova življenja, ampak tudi zanimivosti in intimnosti, ki tekstu dodajo poseben čar. Ob prebiranju teh portretov se vprašaš, ali si sploh pozoren na ljudi, ki živijo okrog tebe. Ali znaš razbrati dragocenosti in posebnosti, ki se skrivajo v ljudeh in zaradi katerih so kraji in mesta taki, kot so. Nataši je to gotovo uspelo.
Najprej so bili večerni klepeti, javni dogodki, ki so se začeli pred 16timi leti. Kot marsikaj drugega, je koronavirus to prekinil. Nataša se je lotila knjige. Pripravila je izbor Izolank in Izolanov, njihove strnjene portrete, ki odslikavajo ne le njihova življenja, ampak tudi zanimivosti in intimnosti, ki tekstu dodajo poseben čar. Ob prebiranju teh portretov se vprašaš, ali si sploh pozoren na ljudi, ki živijo okrog tebe. Ali znaš razbrati dragocenosti in posebnosti, ki se skrivajo v ljudeh in zaradi katerih so kraji in mesta taki, kot so. Nataši je to gotovo uspelo.
Neveljaven email naslov