Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

"Učitelji nismo zdravstveni delavci, zavezani pa smo tudi k varovanju nedotakljivosti in nediskriminacije otrok"

15.11.2021

Kot je znano se bo v sredo, v šolah, pričelo samotestiranje otrok in kljub temu, da morajo šolniki upoštevati odlok vlade, med zaposlenimi v šolstvu, starši in otroki trenutno vlada veliko negotovosti  glede tega, kako se bodo ukrepi izvajali v praksi. Na naš poziv se je odzvalo več učiteljev in učiteljic ter izrazilo veliko zaskrbljenost in strah pred tem, kako bodo pod takšnimi pogoji korektno izvajali pedagoški proces; s težavami, sploh v prvem triletju osnovnih šol, se namreč spopadajo že sedaj. Pogovarjali smo se z učiteljico Emo Cerar, vzgojiteljico in pedagoginjo, ki ima dolgoletne izkušnje poučevanja otrok v prvem razredu.

Pogovor z učiteljico Emo Cerar

Kot je znano se bo v sredo, v šolah, pričelo samotestiranje otrok in kljub temu, da morajo šolniki upoštevati odlok vlade, med zaposlenimi v šolstvu, starši in otroki trenutno vlada veliko negotovosti  glede tega, kako se bodo ukrepi izvajali v praksi. Na naš poziv se je odzvalo več učiteljev in učiteljic ter izrazilo veliko zaskrbljenost in strah pred tem, kako bodo pod takšnimi pogoji korektno izvajali pedagoški proces; s težavami, sploh v prvem triletju osnovnih šol, se namreč spopadajo že sedaj. Pogovarjali smo se z učiteljico Emo Cerar, ki ima dolgoletne izkušnje poučevanja otrok v prvem razredu. Opozarja na spregledan pedagoški vidik nošenja mask pri najmlajših učencih, ki predstavlja veliko komunikacijsko pregrado, socialno distanco in manko razbiranja emotivnih stanj, pa tudi problem z vidika minimalnih higienskih standardov.

Na obraz si morajo nadeti nekaj, kar jim pade na tla, kar pohodijo, se jim strga, na maski so nabrani izločki iz nosu in ust. Da se to ne bi smelo dogajati, trdijo tisti, ki niso v realni situaciji dela z otroki, sploh pa z večjo skupino otrok.

Otroci v prvem triletju imajo zaradi uporabe mask težave tudi pri opismenjevanju. Še posebej ranljivi so otroci z govorno jezikovnimi težavami, pa tisti z avtističnim spektrom in otroci priseljenci. V razredih so tudi otroci z očali in slušnimi aparati.

V večjih skupinah se nam dogaja, da je težko ugotoviti kdo sploh govori. Nekateri otroci, v želji, da bi bili slišani postajajo kričavi. Bolj plahi govorijo še manj, mi pa jih v določenih situacijah pehamo in pričakujemo, da se bodo še bolj izpostavili, torej jih porivamo v neko dodatno stisko.

Kot vemo se maske zaradi izdihanega zraka navlažijo in jih je treba menjati, ob tem pa, tako Ema Cerar, pozabljamo, da so otroci v izobraževalni proces vključeni šest, sedem, osem, celo deset ur dnevno. Učitelji in učiteljice opozarjajo tudi, da za izvajanje medicinskih posegov strokovno niso usposobljeni. Še posebej poudarjajo, da najmlajši otroci kognitivno in motorično samotestiranja niso zmožni, učitelji pa so zavezani k telesni in duševni nedotakljivosti otrok. Gre za kontradikcijo, ki ni vzeta v obzir. Mnogi navajajo številna neskladja z obstoječo zakonodajo, ki pokriva področje vzgoje in izobraževanja, 56. členom ustave in mednarodnimi dokumenti, ki ščitijo pravice otrok.

Naše pedagoško poslanstvo je tudi prepoznavanje in preprečevanje diskriminacije, varovanje otrokovega dostojanstva. V tej luči osebno razumem tudi strpnost in solidarnost.

Kot še navaja Ema Cerar in na kar opozarjajo tudi mnogi drugi pedagoški delavci, ki zaradi strahu pred različnimi pritiski želijo ostati anonimni, do segregacije in diskriminacije, zaradi (ne) nošenja mask med otroki prihaja že sedaj. Tudi delitev otrok na tiste, ki bodo hodili v šolo in tiste, ki se bodo zaradi neupoštevanja vladnega odloka, primorani šolati na daljavo, je po njihovem mnenju diskriminatorna. Če imamo torej na eni strani črke na papirju aktualnega vladnega odloka, so na drugi strani konkretne stiske pedagoških delavk in delavcev, staršev in nenazadnje stiske najranljivejše družbene skupine - otrok, katerih glasu in občutkov pogosto sploh ne slišimo in ne vidimo.

Več o aktualni problematiki glede implementacije odloka, ki predpisuje obvezno samotestiranje učencev in dijakov v šolah ter obvezno rabo mask ne glede na starost otrok, bomo obširneje poročali v posebni oddaji, ki jo boste na Prvem lahko slišali jutri popoldan.


Aktualna tema

4546 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

"Učitelji nismo zdravstveni delavci, zavezani pa smo tudi k varovanju nedotakljivosti in nediskriminacije otrok"

15.11.2021

Kot je znano se bo v sredo, v šolah, pričelo samotestiranje otrok in kljub temu, da morajo šolniki upoštevati odlok vlade, med zaposlenimi v šolstvu, starši in otroki trenutno vlada veliko negotovosti  glede tega, kako se bodo ukrepi izvajali v praksi. Na naš poziv se je odzvalo več učiteljev in učiteljic ter izrazilo veliko zaskrbljenost in strah pred tem, kako bodo pod takšnimi pogoji korektno izvajali pedagoški proces; s težavami, sploh v prvem triletju osnovnih šol, se namreč spopadajo že sedaj. Pogovarjali smo se z učiteljico Emo Cerar, vzgojiteljico in pedagoginjo, ki ima dolgoletne izkušnje poučevanja otrok v prvem razredu.

Pogovor z učiteljico Emo Cerar

Kot je znano se bo v sredo, v šolah, pričelo samotestiranje otrok in kljub temu, da morajo šolniki upoštevati odlok vlade, med zaposlenimi v šolstvu, starši in otroki trenutno vlada veliko negotovosti  glede tega, kako se bodo ukrepi izvajali v praksi. Na naš poziv se je odzvalo več učiteljev in učiteljic ter izrazilo veliko zaskrbljenost in strah pred tem, kako bodo pod takšnimi pogoji korektno izvajali pedagoški proces; s težavami, sploh v prvem triletju osnovnih šol, se namreč spopadajo že sedaj. Pogovarjali smo se z učiteljico Emo Cerar, ki ima dolgoletne izkušnje poučevanja otrok v prvem razredu. Opozarja na spregledan pedagoški vidik nošenja mask pri najmlajših učencih, ki predstavlja veliko komunikacijsko pregrado, socialno distanco in manko razbiranja emotivnih stanj, pa tudi problem z vidika minimalnih higienskih standardov.

Na obraz si morajo nadeti nekaj, kar jim pade na tla, kar pohodijo, se jim strga, na maski so nabrani izločki iz nosu in ust. Da se to ne bi smelo dogajati, trdijo tisti, ki niso v realni situaciji dela z otroki, sploh pa z večjo skupino otrok.

Otroci v prvem triletju imajo zaradi uporabe mask težave tudi pri opismenjevanju. Še posebej ranljivi so otroci z govorno jezikovnimi težavami, pa tisti z avtističnim spektrom in otroci priseljenci. V razredih so tudi otroci z očali in slušnimi aparati.

V večjih skupinah se nam dogaja, da je težko ugotoviti kdo sploh govori. Nekateri otroci, v želji, da bi bili slišani postajajo kričavi. Bolj plahi govorijo še manj, mi pa jih v določenih situacijah pehamo in pričakujemo, da se bodo še bolj izpostavili, torej jih porivamo v neko dodatno stisko.

Kot vemo se maske zaradi izdihanega zraka navlažijo in jih je treba menjati, ob tem pa, tako Ema Cerar, pozabljamo, da so otroci v izobraževalni proces vključeni šest, sedem, osem, celo deset ur dnevno. Učitelji in učiteljice opozarjajo tudi, da za izvajanje medicinskih posegov strokovno niso usposobljeni. Še posebej poudarjajo, da najmlajši otroci kognitivno in motorično samotestiranja niso zmožni, učitelji pa so zavezani k telesni in duševni nedotakljivosti otrok. Gre za kontradikcijo, ki ni vzeta v obzir. Mnogi navajajo številna neskladja z obstoječo zakonodajo, ki pokriva področje vzgoje in izobraževanja, 56. členom ustave in mednarodnimi dokumenti, ki ščitijo pravice otrok.

Naše pedagoško poslanstvo je tudi prepoznavanje in preprečevanje diskriminacije, varovanje otrokovega dostojanstva. V tej luči osebno razumem tudi strpnost in solidarnost.

Kot še navaja Ema Cerar in na kar opozarjajo tudi mnogi drugi pedagoški delavci, ki zaradi strahu pred različnimi pritiski želijo ostati anonimni, do segregacije in diskriminacije, zaradi (ne) nošenja mask med otroki prihaja že sedaj. Tudi delitev otrok na tiste, ki bodo hodili v šolo in tiste, ki se bodo zaradi neupoštevanja vladnega odloka, primorani šolati na daljavo, je po njihovem mnenju diskriminatorna. Če imamo torej na eni strani črke na papirju aktualnega vladnega odloka, so na drugi strani konkretne stiske pedagoških delavk in delavcev, staršev in nenazadnje stiske najranljivejše družbene skupine - otrok, katerih glasu in občutkov pogosto sploh ne slišimo in ne vidimo.

Več o aktualni problematiki glede implementacije odloka, ki predpisuje obvezno samotestiranje učencev in dijakov v šolah ter obvezno rabo mask ne glede na starost otrok, bomo obširneje poročali v posebni oddaji, ki jo boste na Prvem lahko slišali jutri popoldan.


18.11.2024

Tisti dan

V teh dneh po svetu potekajo različni dogodki v povezavi s svetovnim dnem spomina na žrtve prometnih nesreč. Zavod Varna pot že od leta 2007 v povezavi s tem izpeljuje različne aktivnosti. Vseh, ki so v prometnih nesrečah izgubili življenje ali bili trajno poškodovani, se v teh dneh spominjamo skupaj z njihovimi bližnjimi. Letos Zavod Varna pot predstavlja tudi kampanjo "Tisti Dan" in več o tem v pogovoru s Tino Klemenčič.


18.11.2024

Uporaba konoplje v medicini

Po osmih letih inštitut ICANNA kot mednarodni center za kanabinoide in Medicinski center Rogaška znova organizirata izobraževanje za zdravnike in zdravstvene delavce o uporabi konoplje v medicini. Dr. Tanja Bagar je direktorica in predsednica strokovnega sveta Mednarodnega inštituta za kanabinoide. Je mikrobiologinja z doktoratom z biomedicine, ki se že leta ukvarja s kanabinoidi in njihovim potencialom v medicini, in je tudi avtorica knjige Konoplja v medicini. Cirila Štuber jo je poklicala na Goričko in povedala ji je nekaj o vsebinah mednarodnega izobraževanja za zdravstvene delavce, ki bo potekalo v petek in soboto, 22. in 23. novembra.


15.11.2024

Je 'šoping turizem' še živ?

November in december sta meseca, močno povezana z nakupovanjem. November v zadnjih letih tudi pri nas zaradi črnega petka, ki se je razširil kar na ves mesec, december pa zaradi obdarovanj ob božično-novoletnih praznikih. In čeprav se je velik del nakupovanj preselil na splet, so tudi nakupovalna središča v zadnjih dveh mesecih leta še bolj polna kot sicer. Ne le pri nas, tudi onstran meja. In po nakupih čez mejo rado zanese tudi Slovence, ena od bolj priljubljenih nakupovalnih destinacij je nakupovalno središče Palmanova Village, približno 30 kilometrov od slovensko-italijanske meje. Ta je že skoraj dve desetletji sinonim za 'outlet' nakupe, torej nakupe dragih znamk, predvsem oblačil in obutve, po nekoliko ugodnejših cenah. Je nakupovalni turizem kljub spletu še vedno živ? Kako se novim razmeram prilagajajo središča, kot je Palmanova Village? In zakaj je Palmanovo vredno obiskati, tudi če niste ljubitelj nakupovanja?


14.11.2024

Mobilna sladkolesa za ozaveščanje o sladkorni bolezni

V Sloveniji je lani živelo približno 150 tisoč sladkornih bolnikov, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pri čemer se je z zdravili zaradi sladkorne bolezni zdravilo več kot 126 tisoč ljudi. Pomena bolezni se poleg odraslih in starostnikov vse bolj zavedajo tudi otroci, ki v 80 odstotkov primerih poznajo sladkornega bolnika. Da so slednji še bolj ozaveščeni o tej temi, so zaslužni tudi člani Hiše eksperimentov, ki so z letošnjim letom po slovenskih šolah zagnali projekt terenskega sladkolesarjenja, simulatorja sladkorne bolezni.


14.11.2024

Dan slovenskega znakovnega jezika

Danes zaznamujemo dan slovenskega znakovnega jezika. Letos mineva 10 let od razglasitve dneva slovenskega znakovnega jezika, Slovenija pa je pred tremi leti slovenski znakovni jezik vpisala tudi v Ustavo. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije jutri in v soboto organizira mednarodno konferenco Inštitutov znakovnih jezikov, katere cilj bo ustanovitev mednarodne organizacije Inštitutov znakovnih jezikov. Kaj je bilo v desetletnem obdobju narejenega na področju slovenskega znakovnega jezika, pa boste izvedeli v pogovoru Petre Medved s sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom.


14.11.2024

Za trajnostne praznike - slovenska smrečica

Bližajo so božično-novoletni prazniki, ko zadiši po cimetu, v naših domovih pa se prižgejo praznične luči, ki utripajo tudi na okrašenih drevescih. Ta nam polepšajo dom, vendar lahko nenadzorovano sekanje smrečic in neprimerna izbira drevesca škodi slovenskim gozdovom. Vodja Krajevne enote Logatec pri Zavodu za gozdove Slovenije Borut Debevc je pojasnil, kaj lahko sami storimo za to, da so tudi naše praznične izbire prijazne do narave.


13.11.2024

Antropolog Dan Podjed o pasteh elektronskih naprav in prepovedi telefonov v šolah

V ptujski knjižnici poteka cikel predavanj antropologa Dana Podjeda o prednostih in slabostih pametnih telefonov in elektronskih naprav. V knjižnici Ivana Potrča Ptuj namreč že deseto leto zapored pripravljajo cikel predavanj Na poti k sebi. Vsakič skušajo z več predavanji osvetliti kakšno od aktualnih družbenih tem. Tri letošnje novembrske sredine popoldneve tako Ptujčanom predava Podjed, ki ne skriva, da po njegovem v Sloveniji že zamujamo z zakonsko omejitvijo elektronskih naprav v šolah. Po prvem predavanju se je z njim pogovarjala tudi naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič.


12.11.2024

Delo v pro bono ambulantah zahteva široko znanje, izkušnje, empatijo in potrpljenje

V ljubljanskem zdravstvenem domu so se prvič sešli predstavniki ambulant za osebe brez zdravstvenega zavarovanja iz štirih slovenskih mest: Ljubljane, Maribora, Kopra in Kranja. Namen srečanja je bil, da se zdravstveni delavci, ki delajo v pro bono ambulantah, povežejo, podpirajo drug drugega ter izmenjajo izkušnje in primere dobrih praks. Pro bono ambulante obiskujejo brezdomci, odvisniki od nedovoljenih drog, migranti, tuji študenti in ljudje s socialnimi težavami.


11.11.2024

Priseljenke s Kosova se na Ptuju učijo slovenskega jezika

Na ljudski univerzi Ptuj se trenutno 18 kosovskih Albank v tečaju Začetna integracija priseljencev uči slovenskega jezika. Rade bi se ga naučile zlasti zaradi vsakodnevnih opravkov, denimo obiska zdravnika in drugih ustanov, pomoči otrokom v šoli, pa tudi, da bi si našle delo. Kot denimo vzgojiteljica Dila.


08.11.2024

Američan, ki je dvakrat prebolel raka in osvojil vrh Mount Everesta

V Ljubljani se je v teh dneh mudil edini človek na svetu, ki je dvakrat prebolel raka in z enim delujočim pljučnim krilom osvojil vrh Mount Everesta, nato pa še vse druge najvišje vrhove ostalih celin, se že 25x povzpel na Kilimandžaro in še bi lahko naštevali. Sean Swarner ima neverjetno pestro življenje, ki obsega dvakratno diagnozo raka, zdravljenje in prognoze dveh tednov življenja vse do kasnejše osvojitve najvišje gore na svetu.


07.11.2024

V razred skupaj s terapevtskim psom

V Rimskih Toplicah se končuje nacionalna strokovna konferenca Kreativna učna okolja. Šolski center Celje jo je pripravil petič, namenjena pa je predstavitvi novih, drugačnih ter zanimivih učnih pristopov v razredih. Tokrat so med drugim člani društva Ambasadorji nasmeha prikazali delo s terapevtskimi psi v šolah.


06.11.2024

Haloze skozi fotografski objektiv

Haloze so morda najlepše oktobra, ko se listi vinske trte obarvajo v pravljične barve. Haloško pokrajino skozi fotografski objektiv pogosto gleda domačin Danijel Turnšek. Njegovo oko pa ne ujame le haloških vinogradov in ljudi, temveč tudi živali – tako doma kot na Arktiki, kamor ga je vodila njegova fotografska strast.


06.11.2024

Park dediščine razkriva življenje Haložanov

Etnografski muzej Park dediščine je ena od glavnih turističnih znamenitosti v središču občine Cirkulane, ki je obiskovalcem na ogled že dobra tri leta. Z ureditvijo tipične haloške domačije s cimprano hišo, manjšim hlevom in kolarnico s skednjem so uspeli ohraniti vsaj del originalne stavbne dediščine preteklih rodov. O nastanku Parka dediščine, običajih prejšnjih rodov in razvoju turizma v zadnjih letih se je Julija Kandare pogovarjala z Zvonkom Bratuškom, predsednikom Turističnega društva Cirkulane, in Jernejem Golcem, direktorjem zavoda Podeželsko razvojno jedro Halo.


07.11.2024

Varna raba zdravil

V tem tednu poteka mednarodna kampanja o pomenu obveščanja in osveščanja o domnevnih neželenih učinkih zdravil. Medtem ko zdravila zdravijo številne bolezni, imajo lahko tudi škodljive, nepričakovane učinke, ki pa jih s pravilno rabo lahko preprečimo oziroma zmanjšamo. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo farmacevti v lekarnah, ki lahko bolnikom svetujejo varno uporabo zdravil, prehranskih dopolnil in medicinskih pripomočkov. O varni rabi zdravil smo se pogovarjali s predsednico lekarniške zbornice, Darjo Potočnik Brenčič.


11.11.2024

Aljana Primožič Fridauer

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


06.11.2024

Zmagovalec je znan

Zdaj je že znano, da se v Belo hišo vrača Donald Trump. Odzivi se vrstijo od vsepovsod, mi pa smo o izidu ameriških predsedniških volitev govorili z našim komentatorjem Matejem Šurcem.


06.11.2024

Spoznajmo Haloze

Za ustvarjalce dnevnega programa je prva novembrska sreda prav posebna, saj se bodo od pol desete do 17-ih oglašali iz našega mobilnega studia v Cirkulanah v Halozah. V ta še precej neodkrit in prelep košček Slovenije so se odpravili Gabrijela Milošič, Julija Kandare, Cirila Štuber, Rok Valenčič, Mitja Groznik in Blaž Kumše. Da bosta misel in predstava jasnejši, pa zdajle nekajminutna razglednica Cirkulan in Haloz skozi oči kolegice Julije Kandare in županje Cirkulan Antonije Žumbar.


05.11.2024

Dan za ameriške volitve

Ameriški volivci danes odločajo, ali se bo v Belo hišo vrnil Trump ali pa bo država s Kamalo Harris dobila prvo predsednico. Javnomnenjske ankete so tik pred volitvami kazale, da sta kandidata v nihajočih državah izenačena. Dogajanje osvetljuje Matej Šurc.


04.11.2024

Ena najhujših travm je izguba dela

Mesec november prek gibanja Movember v ospredje izpostavlja opozorilo, kako pomembno je zdravje moških. Prepoznavni znak mednarodnega gibanja so brki, ki naj bi si jih moški predzadnji mesec v letu pustili rasti. Vsakoletni projekt opozarja, da moški v povprečju umrejo skoraj 5 let prej kot ženske. Opozarja na preventivo in pravočasno odkrivanje različnih vrst raka. Izpostavlja pa se tudi vedno zapostavljeno duševno zdravje. V Sloveniji je po podatkih NIJZ je vsaka petdeseta smrt samomor. Moški si v primerjavi z ženskami skoraj štirikrat pogosteje sodijo sami. Duševno zdravje je med moškimi pomembna, vendar skrita težava, s čemer se strinja tudi psiholog dr. Andrej Perko.


01.11.2024

Človekovo dostojanstvo ob iztekanju življenja

Vsi ljudje bomo v nekem trenutku umrli, do takrat pa je prav, da živimo čim bolj polno življenje, tudi ko smo resno bolni in se naše življenje izteka. Kako lahko izkažemo spoštovanje ter ohranimo dostojanstvo resno bolnim in umirajočim? Kako dojemamo smrt danes in zakaj jo odrivamo iz našega življenja? Zakaj je pomembno, da človek ne umre sam? Zakaj je v tej luči izjemno pomembna krepitev paliativne oskrbe? O tem v tokratni posebni praznični oddaji v terminu ob 17.00 na Prvem. Gostje: dr. Maja Ebert Moltara, vodja paliativnega tima na Onkološkem inštitutu in državna koordinatorica paliativne oskrbe; dr. Gabriel Kavčič, župnik v Župniji Vipava in moralni teolog; Olga Petrak, zastopnica pacientovih pravic.


Stran 1 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov