Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pogovor z Jeffom Hoffmanom

22.01.2019

V Slovenijo je prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom.

Pogovor z Jeffom Hoffmanom, podjetnikom, milijonarjem, humanitarcem in motivacijskim govorcem

V Slovenijo je na povabilo neprofitnega zavoda Ceed Slovenija prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Veliko je potoval in ko je nekoč poklical svojega potovalnega agenta, da bi rad ob 16.00 na letalo, mu je agent ponudil le leta ob 15.00 ali 17.00. Ker je Hoffman vedel, da letalo druge letalske družbe odleti prav ob 16.00, a mu agent tega ni želel ponuditi, je bil vzrajen in je karto le dobil. Iz te njegove izkušnje je nastal prvi program za letalske rezervacije prek spleta, zaradi dolgega čakanja na prijavo pa je pozneje izumil tudi programsko opremo za kioske, ki potniku na letališču natisnejo potrdilo o vkrcanju oz. angleško boarding pass. Izhajal je iz težav, ki jih je zasledil kot nekdo, ki veliko potuje, in zanje našel rešitev. Zato pravi, da podjetništvo ni nič drugega kot iskanje rešitev za težave, ki jih opaziš okoli sebe.

Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom. Kot računalničar je bil eden prvih, ki je pri svojih podjetniških projektih uporabil spletne povezave in možnosti, ki se s tem odpirajo, ter tako spremenil vsaj eno področje gospodarstva – turizem in potovanja. So bili njegovi začetki v devetdesetih letih prejšnjega stoletja lažji, kot so danes, ko so zagonska podjetja že vsepovsod?

“Lažje in težje. Bom povedal, zakaj. Lažje je bilo, ker ni bilo konkurence, internet in tehnologija sta bila novosti. Bil je šele začetek in ljudje niso vedeli, o čem govorimo. Spomnim se, ko sem želel razložiti, kaj je svetovni splet, uporabil sem kratice http, www, pa so samo rekli: “Jeff, ti si inženir, ne vemo, o čem govoriš.” Po drugi strani je bilo torej težje, saj tudi stranke niso vedele, o čem govorim. Ko sem jim razlagal, da jim ni treba več v trgovino, saj lahko stvari kupijo prek spleta, so mislili, da sem nor. Pa tudi izobraževanja o tehnologiji ni bilo veliko. Konkurence je bilo torej manj, kar je bilo dobro, slabo pa je bilo to, da je bil trg nepripravljen. Danes splet vsi poznamo, a je milijon ljudi, ki poskušajo prodreti s svojo idejo in je konkurenca večja.”

Ni težava denar, temveč talent

Danes je torej drugače, velikokrat pa slišimo, da je ključna težava podjetnikov za ustanovitev ali rast podjetja financiranje. Naš sogovornik se s tem ne strinja.

“Težava je talent – človeški, ne pa finančni kapital. Če boste dali veliko denarja ljudem, ki ne vedo, kaj delajo, to ne bo dobra naložba. Če pa daš nekaj denarja majhni, pametni in iznajdljivi skupini ljudi, naredijo izjemne stvari. Ne gre za denar, temveč človeške talente. Mladi podjetniki potrebujejo talent v dveh smislih. V obliki dobre ekipe – potrebujejo torej druge pametne Slovence, ki se jim bodo pridružili, po drugi strani pa potrebujejo tudi mentorje. V Ljubljani sem prav zato, ker Ceed mladim omogoča dostop do mentorjev, izobraževanja in strokovnega znanja. Mladi potrebujejo mentorstvo tistih, ki so že prehodili to pot.”

Ne le podjetnik, tudi človek z velikim srcem

Sam veliko pozornosti namenja temu, da se ljudje, s katerimi dela, počutijo dobro. Uspeh zanj ni kombinacija denarja, moči in slave, temveč dejstvo, da v njegovem prvem podjetju nihče ni dal odpovedi. Ali se tudi veliko drugih izvršnih direktorjev zaveda pomembnosti človeškega kapitala?

“Ne. Velikim ne uspe prav zato, ker mislijo, da morajo vse narediti sami, ne zaposlijo ljudi, ki bi bili pametnejši od njih, ne dajo jim možnosti, ne zaupajo jim. Potem pa me sprašujejo, zakaj njihovo podjetje ne raste hitreje, saj tako veliko delajo. A preveč se osredotočajo na to, kako voditi podjetje, kot pa na to, da bi našli pametne ljudi, ki bi namesto njih vodili oddelke podjetja. Najuspešnejši vodje in izvršni direktorji so tisti, ki se zavedajo, da velik del njihove službe ni vodenje podjetja, temveč to, da poskrbiš za tiste, ki delajo zate. Če si sam direktor svojega podjetja, si v določenem trenutku rečeš: ne zmorem več vsega sam, ne sledim več, meša se mi …  Zato zaposliš nekoga in mu zaupaš, da bo odlično vodil na primer marketing. Sam sem začel vse več časa posvečati ljudem, ki delajo zame, tako da sem lahko pridobil najboljšega človeka na določeno področje. Moje delo je, da najdem najboljše in da ustvarim take pogoje, da bodo radi delali pri meni. (…) Šele ko sem to dojel, sem postal uspešen.”

Milijonar je postal pred svojim 30. rojstnim dnem, svoje prvo podjetje prodal za znesek z devetimi ciframi, imel je veliko hišo, velik avto, ljudje so mu člestitali za uspeh. A kljub vsemu takrat ni čutil velikega zadovoljstva.

Potem sem zasledil zgodbo o varni hiši za zlorabljene ženske, ki so jo morali zapreti zaradi pomanjkanja sredstev. Vzel sem denar iz banke in poskrbel zanje. Financiral sem varno hišo za ženske, da so lahko kje živele, in takrat je vse dobilo smisel. Rekel sem si: veliko bom delal, dobro zaslužil, da bom lahko potem delal tudi stvari, ki so pomembne. Na tabli imam napisano eno misel, ki govori o tem: Lahko si uspešen, toda ali si pomemben? Biti uspešen je služiti denar, biti pomemben pa pomeni pomagati, da imajo na primer zlorabljene ženske streho nad glavo.” 

A vsi tisti, ki imajo bogastvo in moč, ne delijo njegovega mnenja. Te dni smo lahko brali, da se razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi še vedno povečujejo, da ima 26 najbogatejših Zemljanov v lasti tolikošno premoženje kot polovica človeštva skupaj. Vemo, kaj delamo z okoljem, tudi izkoriščanja delavcev je še vedno veliko. A Jeff Hoffman ima rešitev.

“Moje mnenje je, da nas ne sme skrbeti zaradi teh 26 ljudi, temveč za nove generacije. Dolgo časa se že osredotočam na mlade in jih učim, da ne bodo odrasli s takšnim mišljenjem, kot ga imajo nekateri najbogatejši. Njih ne moremo spremeniti, verjemite mi. Veliko jih poznam, govoril sem z njimi in na žalost se ne bodo spremenili in začeli delati drugače. Treba pa je vzgojiti mlado generacijo, da bo razmišljala drugače in imela boljši občutek za to, kaj je pomembno in kaj šteje v življenju.”  

V pogovoru smo se dotaknili tudi razmer v Sloveniji. Jeff Hoffman opaža, da je nekaj let po gospodarski krizi v Sloveniji še vedno prisoten rahel strah. Podjetniki niso pripravljeni vzeti kredita oz. pridobiti denar, ker ne vedo, kaj prinaša prihodnost. A slaba stran tega je, pravi, da brez finančnega vložka ni možnosti za rast in razvoj.


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Pogovor z Jeffom Hoffmanom

22.01.2019

V Slovenijo je prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom.

Pogovor z Jeffom Hoffmanom, podjetnikom, milijonarjem, humanitarcem in motivacijskim govorcem

V Slovenijo je na povabilo neprofitnega zavoda Ceed Slovenija prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Veliko je potoval in ko je nekoč poklical svojega potovalnega agenta, da bi rad ob 16.00 na letalo, mu je agent ponudil le leta ob 15.00 ali 17.00. Ker je Hoffman vedel, da letalo druge letalske družbe odleti prav ob 16.00, a mu agent tega ni želel ponuditi, je bil vzrajen in je karto le dobil. Iz te njegove izkušnje je nastal prvi program za letalske rezervacije prek spleta, zaradi dolgega čakanja na prijavo pa je pozneje izumil tudi programsko opremo za kioske, ki potniku na letališču natisnejo potrdilo o vkrcanju oz. angleško boarding pass. Izhajal je iz težav, ki jih je zasledil kot nekdo, ki veliko potuje, in zanje našel rešitev. Zato pravi, da podjetništvo ni nič drugega kot iskanje rešitev za težave, ki jih opaziš okoli sebe.

Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom. Kot računalničar je bil eden prvih, ki je pri svojih podjetniških projektih uporabil spletne povezave in možnosti, ki se s tem odpirajo, ter tako spremenil vsaj eno področje gospodarstva – turizem in potovanja. So bili njegovi začetki v devetdesetih letih prejšnjega stoletja lažji, kot so danes, ko so zagonska podjetja že vsepovsod?

“Lažje in težje. Bom povedal, zakaj. Lažje je bilo, ker ni bilo konkurence, internet in tehnologija sta bila novosti. Bil je šele začetek in ljudje niso vedeli, o čem govorimo. Spomnim se, ko sem želel razložiti, kaj je svetovni splet, uporabil sem kratice http, www, pa so samo rekli: “Jeff, ti si inženir, ne vemo, o čem govoriš.” Po drugi strani je bilo torej težje, saj tudi stranke niso vedele, o čem govorim. Ko sem jim razlagal, da jim ni treba več v trgovino, saj lahko stvari kupijo prek spleta, so mislili, da sem nor. Pa tudi izobraževanja o tehnologiji ni bilo veliko. Konkurence je bilo torej manj, kar je bilo dobro, slabo pa je bilo to, da je bil trg nepripravljen. Danes splet vsi poznamo, a je milijon ljudi, ki poskušajo prodreti s svojo idejo in je konkurenca večja.”

Ni težava denar, temveč talent

Danes je torej drugače, velikokrat pa slišimo, da je ključna težava podjetnikov za ustanovitev ali rast podjetja financiranje. Naš sogovornik se s tem ne strinja.

“Težava je talent – človeški, ne pa finančni kapital. Če boste dali veliko denarja ljudem, ki ne vedo, kaj delajo, to ne bo dobra naložba. Če pa daš nekaj denarja majhni, pametni in iznajdljivi skupini ljudi, naredijo izjemne stvari. Ne gre za denar, temveč človeške talente. Mladi podjetniki potrebujejo talent v dveh smislih. V obliki dobre ekipe – potrebujejo torej druge pametne Slovence, ki se jim bodo pridružili, po drugi strani pa potrebujejo tudi mentorje. V Ljubljani sem prav zato, ker Ceed mladim omogoča dostop do mentorjev, izobraževanja in strokovnega znanja. Mladi potrebujejo mentorstvo tistih, ki so že prehodili to pot.”

Ne le podjetnik, tudi človek z velikim srcem

Sam veliko pozornosti namenja temu, da se ljudje, s katerimi dela, počutijo dobro. Uspeh zanj ni kombinacija denarja, moči in slave, temveč dejstvo, da v njegovem prvem podjetju nihče ni dal odpovedi. Ali se tudi veliko drugih izvršnih direktorjev zaveda pomembnosti človeškega kapitala?

“Ne. Velikim ne uspe prav zato, ker mislijo, da morajo vse narediti sami, ne zaposlijo ljudi, ki bi bili pametnejši od njih, ne dajo jim možnosti, ne zaupajo jim. Potem pa me sprašujejo, zakaj njihovo podjetje ne raste hitreje, saj tako veliko delajo. A preveč se osredotočajo na to, kako voditi podjetje, kot pa na to, da bi našli pametne ljudi, ki bi namesto njih vodili oddelke podjetja. Najuspešnejši vodje in izvršni direktorji so tisti, ki se zavedajo, da velik del njihove službe ni vodenje podjetja, temveč to, da poskrbiš za tiste, ki delajo zate. Če si sam direktor svojega podjetja, si v določenem trenutku rečeš: ne zmorem več vsega sam, ne sledim več, meša se mi …  Zato zaposliš nekoga in mu zaupaš, da bo odlično vodil na primer marketing. Sam sem začel vse več časa posvečati ljudem, ki delajo zame, tako da sem lahko pridobil najboljšega človeka na določeno področje. Moje delo je, da najdem najboljše in da ustvarim take pogoje, da bodo radi delali pri meni. (…) Šele ko sem to dojel, sem postal uspešen.”

Milijonar je postal pred svojim 30. rojstnim dnem, svoje prvo podjetje prodal za znesek z devetimi ciframi, imel je veliko hišo, velik avto, ljudje so mu člestitali za uspeh. A kljub vsemu takrat ni čutil velikega zadovoljstva.

Potem sem zasledil zgodbo o varni hiši za zlorabljene ženske, ki so jo morali zapreti zaradi pomanjkanja sredstev. Vzel sem denar iz banke in poskrbel zanje. Financiral sem varno hišo za ženske, da so lahko kje živele, in takrat je vse dobilo smisel. Rekel sem si: veliko bom delal, dobro zaslužil, da bom lahko potem delal tudi stvari, ki so pomembne. Na tabli imam napisano eno misel, ki govori o tem: Lahko si uspešen, toda ali si pomemben? Biti uspešen je služiti denar, biti pomemben pa pomeni pomagati, da imajo na primer zlorabljene ženske streho nad glavo.” 

A vsi tisti, ki imajo bogastvo in moč, ne delijo njegovega mnenja. Te dni smo lahko brali, da se razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi še vedno povečujejo, da ima 26 najbogatejših Zemljanov v lasti tolikošno premoženje kot polovica človeštva skupaj. Vemo, kaj delamo z okoljem, tudi izkoriščanja delavcev je še vedno veliko. A Jeff Hoffman ima rešitev.

“Moje mnenje je, da nas ne sme skrbeti zaradi teh 26 ljudi, temveč za nove generacije. Dolgo časa se že osredotočam na mlade in jih učim, da ne bodo odrasli s takšnim mišljenjem, kot ga imajo nekateri najbogatejši. Njih ne moremo spremeniti, verjemite mi. Veliko jih poznam, govoril sem z njimi in na žalost se ne bodo spremenili in začeli delati drugače. Treba pa je vzgojiti mlado generacijo, da bo razmišljala drugače in imela boljši občutek za to, kaj je pomembno in kaj šteje v življenju.”  

V pogovoru smo se dotaknili tudi razmer v Sloveniji. Jeff Hoffman opaža, da je nekaj let po gospodarski krizi v Sloveniji še vedno prisoten rahel strah. Podjetniki niso pripravljeni vzeti kredita oz. pridobiti denar, ker ne vedo, kaj prinaša prihodnost. A slaba stran tega je, pravi, da brez finančnega vložka ni možnosti za rast in razvoj.


30.10.2023

Empatija nam pomaga preživeti

Empatija je v današnjem svetu cenjena. Ali bi bila zaželena tudi, če bi poznali njene temne plati?


30.10.2023

Protestantizem uči, da vsak lahko pove, kaj misli in veruje, vendar mora odgovarjati za svoja dejanja

Danes praznujemo dan reformacije. Ta v slovenskem prostoru temelji na podobi Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča; šolski učbeniki, tudi mediji, velikokrat zanemarjajo prispevek prekmurskih protestantskih duhovnikov in učiteljev za razvoj slovenske identitete na levem bregu reke Mure. V tokratni praznični oddaji, ki smo ji dali naslov Prekmurski protestantizem v medijih nekoč in danes, gosta zgodovinarka Darja Kerec in evangeličanski duhovnik Aleksander Erniša osvetljujeta pomen protestantizma za današnji čas in podobo protestantizma v medijih danes in nekoč v Prekmurju.


29.10.2023

Na Festivalu slovenskega šansona v Rogaški Slatini slavil Tomaž Hostnik z Dekletom iz zlatih sanj

Tomaž Hostnik, 31-letni klasično izobraženi pianist in skladatelj, je eden največjih posebnežev slovenskega šansona. Njegov opus polni več kot sto skladb v slovenskem jeziku, kar vključuje celotne repertoarje zasedb Vudlenderji, Drajnarjuva vampa in Hostnik pa Krečič. Piše glasbo za otroke, film in gledališče.V svojih pesmih se pogosto loteva obskurnih tematik in nenavadnih človeških značajev. Skladba Dekle iz zlatih sanj, s katero se je kot zadnji, deseti tekmovalec predstavil na letošnjem festivalu šansona, je subverzivna predelava klišejskega formata ljubezenske pesmi; gre namreč za 'ljubezenski' spev predatorja nič hudega sluteči žrtvi. Šanson je oblečen v razgibano, igrivo glasbeno formo, v kateri se popularnoglasbene zvrsti spojijo s klasičnim glasbenim znanjem. S Tomažem Hostnikom se je pogovarjal glasbeni urednik urednik Andrej Prezelj.


29.10.2023

Žirija za Ježkovo nagrado je podelila nagrado Tomažu Domicelju, posebno Ježkovo nagrado za življenjsko delo pa Sašu Hribarju

Tomaž Domicelj že več kot 55 let dejaven na slovenskem popularnem glasbenem prizorišču. Slovencem je s prepesnitvami približal poezijo ameriških in britanskih protestnih pesnikov in njihova življenja. Prenekatera karierna izkušnja je povezana tudi z delom v slovenski redakciji BBC-ja. Vedoželjno je spremljal dogajanje na svetovni glasbeni sceni, saj med poznavalci velja za potujoči leksikon," nagrajenca Tomaža Domicelja utemeljuje žirija. "V zajetnem avtorskem opusu najdemo veliko besedil za znane slovenske izvajalce, sodelovanja na festivalih pop, rock in narečne glasbe ter producentsko delo za velikokrat tudi mlajše izvajalce. Glasbene dosežke izpričuje s tehtnimi albumi, lahko pa se pohvali tudi z nekaj ponarodelimi pesmimi. S Tomažem Domiceljem se je pogovarjala glasbena urednica Teja Klobčar.


28.10.2023

Žirija bo imela z izbiro najlepšega šansona veliko dela

S člani žirije, ki bo na koncu odločila, kateri šanson je bil letos najboljši, se je pogovarjal glasbeni urednik Andrej Prezelj. Šanson leta 2023 bodo izbrali Leon Firšt, Boštjan Gombač, Vita Mavrič, Mia Žnidarič in Slavko Pregl.


28.10.2023

Nani Poljanec: Rad združujem ljudi s pomočjo umetnosti

Verjetno eden najbolj znanih in najbolj aktivnih Slatinčanov, Aleksander Jurkovič, znan tudi pod umetniškim imenom Nani Poljanec, je strasten zbiratelj. Pa tudi ljubitelj šansona, saj je ob prireditvi Festival slov. šansona na ogled tudi njegova razstava o zgodovini tega festivala. In ko Radio Slovenija praznuje 95. rojstni dan, Nani Poljanec slavi 35 let svojega kulturnega ustvarjanja. O njegovih zbirkah, prireditvah v okviru KunstFestivala in odnosu do šansona in radija se je z 'ljudskim ustvarjalcem', ko t si pravi sam, pogovarjala Andreja Čokl.


28.10.2023

Srce Festivala jugoslovanskega šansona v Rogaški Slatini med letoma 1984 - 1991 je bil Franci Plohl

Franci Plohl je bil duša in srce festivala šansona v Rogaški Slatini ob njegovih začetkih. V terenskem studiu ga je gostila glasbena urednica Simona Moličnik.


28.10.2023

Kukavica se je zaslišala leta 1928

Na dan RTV smo pokukali v zgodovino našega radia in v naš arhiv ter poskušali izvedeti, kako je bilo na samem začetku, leta 1928? Kakšen je bil prvi radijski studio, katere vsebine so lahko poslušali ljudje prek radijskih sprejemnikov, ki so bili takrat statusni simbol? Špela Šebenik se je o zgodovini naše hiše pogovarjala z nekdanjim kolegom Pavletom Jakopičem, ki je že kot otrok sodeloval pri snemanju radijskih iger, bil nato asistent režije, pomočnik radijskega direktorja, televizijski napovedovalec vremena, med drugim pa je več kot 20 let pripravljal tudi radijske oddaje Na današnji dan. Od najstarejšega posnetka, ki ga hranimo v arhivu, prek prve radijske igre za otroke (Zvezdice zaspanke) do prvega TV Obzornika ...


27.10.2023

Zoisova nagrajenca za življenjsko delo Danilo Zavrtanik in Joso Vukman

Jesen je poleg vsega ostalega dogajanja tudi nekoliko bolj znanstveno obarvana. Med drugim je to čas znanstvenih nagrad, v mednarodnem prostoru so to seveda predvsem Nobelove nagrade, pri nas so najvišja državna priznanja za dosežke v znanosti Zoisove nagrade. V naslednjih minutah bomo nekoliko osvetlili letošnja Zoisova nagrajenca za življenjsko delo, fizika prof. dr. Danila Zavrtanika z Univerze v Novi Gorici in matematika prof. dr. Josa Vukmana z Univerze v Mariboru.


26.10.2023

Smučarska sezona v Dolomitih

Šele pred prvim novembrom smo, a tisti, ki ne moremo brez smuči, se že oziramo proti planinam in čakamo na prvi sneg. Podobno velja za smučarske navdušence povsod vzdolž Alp – tudi v Dolomitih. Predel med Trentinskim, Južno Tirolsko in Pokrajino Belluno velja za enega najlepših alpskih predelov, zato ni naključje, da je že desetletja pod Unescovo zaščito. A hkrati gre za območje, ki je po vojni doživelo izreden turistični razvoj, zlasti zaradi smučarije. Več kot ducat tamkajšnjih smučišč se je že pred pol stoletja razvojno povezalo v združenje Dolomiti SuperSki – in naslednje minute namenjamo prav prihajajoči smučarski sezoni pri njih. Več o njej pa v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.


24.10.2023

Volivci si želijo spremembo volilnega sistema

Kakšen volilni sistem bi bil za Slovenijo najprimernejši – večna tema razprav stroke in politike. Da bi si volivci želeli več vpliva pri izbiri poslancev je jasno že dolgo. Zdaj pa je to potrdila tudi anketa, ki jo je na svoji spletni strani objavila vlada. Tudi na parlamentarnih volitvah, torej pri izbiri poslancev, si želijo možnost uveljavljanja prednostnega glasu – kot ga imajo pri volitvah poslancev v evropski parlament. Kaj je vlada še spraševala in kakšni so odgovori. O tem z Jolando Lebar


23.10.2023

Avtorske pravice se tičejo vseh

Zakonodaja o avtorskih pravicah in intelektualni lastnini se mora prilagoditi spremembam, ki jih je prinesel razvoj informacijske družbe. Kopiranje, deljenje, reproduciranje, spreminjanje in objavljanje so s sodobno tehnologijo postala ravnanja, ki jih lahko počne vsak s primerno napravo, povezano na internet, zato gre za zakonodajo, ki se tiče vseh. Kako naj pravo podpre univerzalno pravico do znanja? O tem so razpravljali na četrtem Dnevu odprtega znanja. O ključnih dilemah v prispevku Urške Henigman.


26.10.2023

Kaj odlikuje dobrega govorca?

Kaj vse odlikuje dobrega govorca, zakaj je govorjeni jezik v vseh oblikah pomemben, po katerih priročnikih poseči za informacije o pravilni izgovarjavi, kakšne novosti pripravlja pravopisna komisija… O vsem tem in drugih priporočilih za lepo govorjeno slovenščino v pogovoru z docentko doktorico Tino Lengar Verovnik, predavateljico na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in znanstveno sodelavko na ZRC SAZU, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je raziskovalka pri projektu priprave novih pravopisnih pravil in slovarja. Pred podelitvijo nagrade kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju in priznanja Ane Mlakar za mladega napovedovalca Društva napovedovalcev Slovenija 7. novembra ob 20-ih na Radiu Slovenija, jo je v studio povabila Eva Longyka Marušič.


20.10.2023

Prometna ureditev v času Ljubljanskega maratona - strpnost in potrpežljivost sta nujni

Konec tedna bo potekal 27. Ljubljanski maraton. Na njem je prijavljenih skupaj 13.535 tekačic in tekačev, ki bodo v nedeljo tekmovali na 42, 21 ali 10-kilometrski razdalji. Že jutri se bodo na ljubljanske ulice odpravili najmlajši tekači in tekačice ter šolarji in šolarke. Prometna ureditev bo v mestu predvsem v nedeljo spremenjena oziroma bo promet v središču mesta med 9. in 15.00 otežen ponekod pa ustavljen. Več o tem v pogovoru z direktorico Timinga Ljubljana, ki organizira ljubljanski maraton, Barbaro Železnik. Če je bila v preteklosti ena od značilnosti, da je maraton potekal zadnji konec tedna v oktrobru, zdaj že nekaj let ni več tako. Kot pravi direktorica, je bila prestavitev maratona ustrezna, saj so konec oktobra že počitnice in zato manj tekačev, težave je povzročal tudi premik ure, tudi vremenske razmere so običajno v tretjem tednu oktobra boljše. Tretji konec tedna bo zato, kot kaže, postal stalnica, na katero se bodo morali navaditi Ljubljančani in ostali, ki bodo prihajali v mesto ta konec tedna. Direktorica Barbara Železnik svetuje strpnost in potrpežljivost. Podatke o zaporah cest v Ljubljani v času maratona sicer najdete v prometni napovedi na Promet.si ali na mobilni aplikaciji Prometno informacijskega centra promet+.


20.10.2023

»Upam, da bo Jančar kmalu dobil Nobelovo nagrado.«

Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos je za časopis Frankfurter Rundschau povedal, da ni dežele, ki ne bi imela konfliktov, literatura pa je tista, ki o teh konfliktih govori in odpira individualna vprašanja na ravni družbenih vprašanj. »To prinašajo avtorji s seboj v Frankfurt. Nek velik avtor Drago Jančar, ki ga jaz že zelo dolgo občudujem, je dober primer za to, in še zmeraj upam, da bo kmalu dobil Nobelovo nagrado,« dodaja Boos. Z Dragom Jančarjem smo se v Frankfurtu pogovarjali o častnem gostovanju Slovenije, mestu literature na tem osrednjem knjižnem dogodku, pa tudi govoru Slavoja Žižka.


19.10.2023

V Izraelu orožje ne potihne, za prehod v Gazo čaka več kot 200 tovornjakov s pomočjo

Napadi izraelske vojske na cilje v palestinski avtonomiji Gaza se nadaljujejo tudi danes. Al Jazeera poroča, da je bilo od sinoči v Gazi ubitih najmanj 121 ljudi, 540 pa je ranjenih. Ali je glede na to, da orožje ne potihne, sploh kaj možnosti, da bi čez mejni prehod Rafa, ki leži na jugu Gaze ob meji z Egiptom, s tovornjaki sploh začeli dovažati človekoljubno pomoč? O tem in drugih vidikih spopadov med borci Hamasa in izraelsko vojsko smo se pogovajali z našo posebno poročevalko v Izraelu Karmen Švegl.


18.10.2023

Dramatično reševanje s srečnim koncem

»Kovačeva kobila je bosa«, je reklo, ki še kako drži za naslednjo zgodbo. Prostovoljni Gasilec Primož Bitenc iz Spodnje Rečice je na dan velike povodnji nesebično pomagal reševati turiste v kampu Menina ob reki Savinji, čeprav je istočasno voda zalivala njegov dom in mehanično delavnico.


18.10.2023

Kalvarija v Strugah se nadaljuje

V Strugah v občini Luče je povodenj odnesla tri hiše, druge pa precej poškodovala. Tam domačini po dveh mesecih in pol, ko so s pomočjo požrtvovalnih gasilcev komaj ušli smrti, še vedno ne vedo ali se bodo lahko vrnili domov ali pa se bodo morali preseliti. S krajanom Božom Robnikom, ki ima mizarsko delavnico, se je pogovarjal Matija Mastnak.


18.10.2023

Kako po poplavah poteka pouk na podružnični šoli Šmartno ob Dreti?

V Zgornji Savinjski dolini sta bili dve šoli v avgustovskih poplavah močno poškodovani – to sta OŠ Gornji Grad in podružnična šola OŠ Nazarje v Šmartnem ob Dreti. Včeraj se je Špela Šebenik odpeljala do Šmartnega ob Dreti, kjer so domačini, skupaj z zaposlenimi in učenci, prvi vikend po poplavah reševali šolske prostore, pohištvo in opremo. Pouk za 26 učencev zdaj poteka le v zgornjem nadstropju, vrtčevske otroke pa starši vsak dan odpeljejo v matični vrtec v Nazarje.


18.10.2023

Ne moremo gledati ne vode in ne bregov blizu sebe

»V petih sekundah je bilo vsega konec«, tako so svoje spomine na sodni avgustovski dan, ujmo in plazove, ki so poškodovali in uničili njihove hiše, opisali domačini v zaselku Trbiž. Izpod plazu jim je uspelo rešiti sokrajana, zato so njihove pripovedi še bolj žive, kot bi se ujma zgodila včeraj in ne pred dobrima dvema mesecema. Krajani Trbiža so morali svoje domove zapustiti, saj niso več primerne za bivanje. Začasen dom so našli pri prijateljih in znancih. Zdaj so v negotovosti, kakšna bo njihova prihodnost, kje in kdaj bodo lahko začeli graditi nov dom in novo življenje.


Stran 23 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov