Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Slovenijo je prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom.
Pogovor z Jeffom Hoffmanom, podjetnikom, milijonarjem, humanitarcem in motivacijskim govorcem
V Slovenijo je na povabilo neprofitnega zavoda Ceed Slovenija prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Veliko je potoval in ko je nekoč poklical svojega potovalnega agenta, da bi rad ob 16.00 na letalo, mu je agent ponudil le leta ob 15.00 ali 17.00. Ker je Hoffman vedel, da letalo druge letalske družbe odleti prav ob 16.00, a mu agent tega ni želel ponuditi, je bil vzrajen in je karto le dobil. Iz te njegove izkušnje je nastal prvi program za letalske rezervacije prek spleta, zaradi dolgega čakanja na prijavo pa je pozneje izumil tudi programsko opremo za kioske, ki potniku na letališču natisnejo potrdilo o vkrcanju oz. angleško boarding pass. Izhajal je iz težav, ki jih je zasledil kot nekdo, ki veliko potuje, in zanje našel rešitev. Zato pravi, da podjetništvo ni nič drugega kot iskanje rešitev za težave, ki jih opaziš okoli sebe.
Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom. Kot računalničar je bil eden prvih, ki je pri svojih podjetniških projektih uporabil spletne povezave in možnosti, ki se s tem odpirajo, ter tako spremenil vsaj eno področje gospodarstva – turizem in potovanja. So bili njegovi začetki v devetdesetih letih prejšnjega stoletja lažji, kot so danes, ko so zagonska podjetja že vsepovsod?
“Lažje in težje. Bom povedal, zakaj. Lažje je bilo, ker ni bilo konkurence, internet in tehnologija sta bila novosti. Bil je šele začetek in ljudje niso vedeli, o čem govorimo. Spomnim se, ko sem želel razložiti, kaj je svetovni splet, uporabil sem kratice http, www, pa so samo rekli: “Jeff, ti si inženir, ne vemo, o čem govoriš.” Po drugi strani je bilo torej težje, saj tudi stranke niso vedele, o čem govorim. Ko sem jim razlagal, da jim ni treba več v trgovino, saj lahko stvari kupijo prek spleta, so mislili, da sem nor. Pa tudi izobraževanja o tehnologiji ni bilo veliko. Konkurence je bilo torej manj, kar je bilo dobro, slabo pa je bilo to, da je bil trg nepripravljen. Danes splet vsi poznamo, a je milijon ljudi, ki poskušajo prodreti s svojo idejo in je konkurenca večja.”
Ni težava denar, temveč talent
Danes je torej drugače, velikokrat pa slišimo, da je ključna težava podjetnikov za ustanovitev ali rast podjetja financiranje. Naš sogovornik se s tem ne strinja.
“Težava je talent – človeški, ne pa finančni kapital. Če boste dali veliko denarja ljudem, ki ne vedo, kaj delajo, to ne bo dobra naložba. Če pa daš nekaj denarja majhni, pametni in iznajdljivi skupini ljudi, naredijo izjemne stvari. Ne gre za denar, temveč človeške talente. Mladi podjetniki potrebujejo talent v dveh smislih. V obliki dobre ekipe – potrebujejo torej druge pametne Slovence, ki se jim bodo pridružili, po drugi strani pa potrebujejo tudi mentorje. V Ljubljani sem prav zato, ker Ceed mladim omogoča dostop do mentorjev, izobraževanja in strokovnega znanja. Mladi potrebujejo mentorstvo tistih, ki so že prehodili to pot.”
Ne le podjetnik, tudi človek z velikim srcem
Sam veliko pozornosti namenja temu, da se ljudje, s katerimi dela, počutijo dobro. Uspeh zanj ni kombinacija denarja, moči in slave, temveč dejstvo, da v njegovem prvem podjetju nihče ni dal odpovedi. Ali se tudi veliko drugih izvršnih direktorjev zaveda pomembnosti človeškega kapitala?
“Ne. Velikim ne uspe prav zato, ker mislijo, da morajo vse narediti sami, ne zaposlijo ljudi, ki bi bili pametnejši od njih, ne dajo jim možnosti, ne zaupajo jim. Potem pa me sprašujejo, zakaj njihovo podjetje ne raste hitreje, saj tako veliko delajo. A preveč se osredotočajo na to, kako voditi podjetje, kot pa na to, da bi našli pametne ljudi, ki bi namesto njih vodili oddelke podjetja. Najuspešnejši vodje in izvršni direktorji so tisti, ki se zavedajo, da velik del njihove službe ni vodenje podjetja, temveč to, da poskrbiš za tiste, ki delajo zate. Če si sam direktor svojega podjetja, si v določenem trenutku rečeš: ne zmorem več vsega sam, ne sledim več, meša se mi … Zato zaposliš nekoga in mu zaupaš, da bo odlično vodil na primer marketing. Sam sem začel vse več časa posvečati ljudem, ki delajo zame, tako da sem lahko pridobil najboljšega človeka na določeno področje. Moje delo je, da najdem najboljše in da ustvarim take pogoje, da bodo radi delali pri meni. (…) Šele ko sem to dojel, sem postal uspešen.”
Milijonar je postal pred svojim 30. rojstnim dnem, svoje prvo podjetje prodal za znesek z devetimi ciframi, imel je veliko hišo, velik avto, ljudje so mu člestitali za uspeh. A kljub vsemu takrat ni čutil velikega zadovoljstva.
“Potem sem zasledil zgodbo o varni hiši za zlorabljene ženske, ki so jo morali zapreti zaradi pomanjkanja sredstev. Vzel sem denar iz banke in poskrbel zanje. Financiral sem varno hišo za ženske, da so lahko kje živele, in takrat je vse dobilo smisel. Rekel sem si: veliko bom delal, dobro zaslužil, da bom lahko potem delal tudi stvari, ki so pomembne. Na tabli imam napisano eno misel, ki govori o tem: Lahko si uspešen, toda ali si pomemben? Biti uspešen je služiti denar, biti pomemben pa pomeni pomagati, da imajo na primer zlorabljene ženske streho nad glavo.”
A vsi tisti, ki imajo bogastvo in moč, ne delijo njegovega mnenja. Te dni smo lahko brali, da se razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi še vedno povečujejo, da ima 26 najbogatejših Zemljanov v lasti tolikošno premoženje kot polovica človeštva skupaj. Vemo, kaj delamo z okoljem, tudi izkoriščanja delavcev je še vedno veliko. A Jeff Hoffman ima rešitev.
“Moje mnenje je, da nas ne sme skrbeti zaradi teh 26 ljudi, temveč za nove generacije. Dolgo časa se že osredotočam na mlade in jih učim, da ne bodo odrasli s takšnim mišljenjem, kot ga imajo nekateri najbogatejši. Njih ne moremo spremeniti, verjemite mi. Veliko jih poznam, govoril sem z njimi in na žalost se ne bodo spremenili in začeli delati drugače. Treba pa je vzgojiti mlado generacijo, da bo razmišljala drugače in imela boljši občutek za to, kaj je pomembno in kaj šteje v življenju.”
V pogovoru smo se dotaknili tudi razmer v Sloveniji. Jeff Hoffman opaža, da je nekaj let po gospodarski krizi v Sloveniji še vedno prisoten rahel strah. Podjetniki niso pripravljeni vzeti kredita oz. pridobiti denar, ker ne vedo, kaj prinaša prihodnost. A slaba stran tega je, pravi, da brez finančnega vložka ni možnosti za rast in razvoj.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Slovenijo je prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom.
Pogovor z Jeffom Hoffmanom, podjetnikom, milijonarjem, humanitarcem in motivacijskim govorcem
V Slovenijo je na povabilo neprofitnega zavoda Ceed Slovenija prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Veliko je potoval in ko je nekoč poklical svojega potovalnega agenta, da bi rad ob 16.00 na letalo, mu je agent ponudil le leta ob 15.00 ali 17.00. Ker je Hoffman vedel, da letalo druge letalske družbe odleti prav ob 16.00, a mu agent tega ni želel ponuditi, je bil vzrajen in je karto le dobil. Iz te njegove izkušnje je nastal prvi program za letalske rezervacije prek spleta, zaradi dolgega čakanja na prijavo pa je pozneje izumil tudi programsko opremo za kioske, ki potniku na letališču natisnejo potrdilo o vkrcanju oz. angleško boarding pass. Izhajal je iz težav, ki jih je zasledil kot nekdo, ki veliko potuje, in zanje našel rešitev. Zato pravi, da podjetništvo ni nič drugega kot iskanje rešitev za težave, ki jih opaziš okoli sebe.
Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom. Kot računalničar je bil eden prvih, ki je pri svojih podjetniških projektih uporabil spletne povezave in možnosti, ki se s tem odpirajo, ter tako spremenil vsaj eno področje gospodarstva – turizem in potovanja. So bili njegovi začetki v devetdesetih letih prejšnjega stoletja lažji, kot so danes, ko so zagonska podjetja že vsepovsod?
“Lažje in težje. Bom povedal, zakaj. Lažje je bilo, ker ni bilo konkurence, internet in tehnologija sta bila novosti. Bil je šele začetek in ljudje niso vedeli, o čem govorimo. Spomnim se, ko sem želel razložiti, kaj je svetovni splet, uporabil sem kratice http, www, pa so samo rekli: “Jeff, ti si inženir, ne vemo, o čem govoriš.” Po drugi strani je bilo torej težje, saj tudi stranke niso vedele, o čem govorim. Ko sem jim razlagal, da jim ni treba več v trgovino, saj lahko stvari kupijo prek spleta, so mislili, da sem nor. Pa tudi izobraževanja o tehnologiji ni bilo veliko. Konkurence je bilo torej manj, kar je bilo dobro, slabo pa je bilo to, da je bil trg nepripravljen. Danes splet vsi poznamo, a je milijon ljudi, ki poskušajo prodreti s svojo idejo in je konkurenca večja.”
Ni težava denar, temveč talent
Danes je torej drugače, velikokrat pa slišimo, da je ključna težava podjetnikov za ustanovitev ali rast podjetja financiranje. Naš sogovornik se s tem ne strinja.
“Težava je talent – človeški, ne pa finančni kapital. Če boste dali veliko denarja ljudem, ki ne vedo, kaj delajo, to ne bo dobra naložba. Če pa daš nekaj denarja majhni, pametni in iznajdljivi skupini ljudi, naredijo izjemne stvari. Ne gre za denar, temveč človeške talente. Mladi podjetniki potrebujejo talent v dveh smislih. V obliki dobre ekipe – potrebujejo torej druge pametne Slovence, ki se jim bodo pridružili, po drugi strani pa potrebujejo tudi mentorje. V Ljubljani sem prav zato, ker Ceed mladim omogoča dostop do mentorjev, izobraževanja in strokovnega znanja. Mladi potrebujejo mentorstvo tistih, ki so že prehodili to pot.”
Ne le podjetnik, tudi človek z velikim srcem
Sam veliko pozornosti namenja temu, da se ljudje, s katerimi dela, počutijo dobro. Uspeh zanj ni kombinacija denarja, moči in slave, temveč dejstvo, da v njegovem prvem podjetju nihče ni dal odpovedi. Ali se tudi veliko drugih izvršnih direktorjev zaveda pomembnosti človeškega kapitala?
“Ne. Velikim ne uspe prav zato, ker mislijo, da morajo vse narediti sami, ne zaposlijo ljudi, ki bi bili pametnejši od njih, ne dajo jim možnosti, ne zaupajo jim. Potem pa me sprašujejo, zakaj njihovo podjetje ne raste hitreje, saj tako veliko delajo. A preveč se osredotočajo na to, kako voditi podjetje, kot pa na to, da bi našli pametne ljudi, ki bi namesto njih vodili oddelke podjetja. Najuspešnejši vodje in izvršni direktorji so tisti, ki se zavedajo, da velik del njihove službe ni vodenje podjetja, temveč to, da poskrbiš za tiste, ki delajo zate. Če si sam direktor svojega podjetja, si v določenem trenutku rečeš: ne zmorem več vsega sam, ne sledim več, meša se mi … Zato zaposliš nekoga in mu zaupaš, da bo odlično vodil na primer marketing. Sam sem začel vse več časa posvečati ljudem, ki delajo zame, tako da sem lahko pridobil najboljšega človeka na določeno področje. Moje delo je, da najdem najboljše in da ustvarim take pogoje, da bodo radi delali pri meni. (…) Šele ko sem to dojel, sem postal uspešen.”
Milijonar je postal pred svojim 30. rojstnim dnem, svoje prvo podjetje prodal za znesek z devetimi ciframi, imel je veliko hišo, velik avto, ljudje so mu člestitali za uspeh. A kljub vsemu takrat ni čutil velikega zadovoljstva.
“Potem sem zasledil zgodbo o varni hiši za zlorabljene ženske, ki so jo morali zapreti zaradi pomanjkanja sredstev. Vzel sem denar iz banke in poskrbel zanje. Financiral sem varno hišo za ženske, da so lahko kje živele, in takrat je vse dobilo smisel. Rekel sem si: veliko bom delal, dobro zaslužil, da bom lahko potem delal tudi stvari, ki so pomembne. Na tabli imam napisano eno misel, ki govori o tem: Lahko si uspešen, toda ali si pomemben? Biti uspešen je služiti denar, biti pomemben pa pomeni pomagati, da imajo na primer zlorabljene ženske streho nad glavo.”
A vsi tisti, ki imajo bogastvo in moč, ne delijo njegovega mnenja. Te dni smo lahko brali, da se razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi še vedno povečujejo, da ima 26 najbogatejših Zemljanov v lasti tolikošno premoženje kot polovica človeštva skupaj. Vemo, kaj delamo z okoljem, tudi izkoriščanja delavcev je še vedno veliko. A Jeff Hoffman ima rešitev.
“Moje mnenje je, da nas ne sme skrbeti zaradi teh 26 ljudi, temveč za nove generacije. Dolgo časa se že osredotočam na mlade in jih učim, da ne bodo odrasli s takšnim mišljenjem, kot ga imajo nekateri najbogatejši. Njih ne moremo spremeniti, verjemite mi. Veliko jih poznam, govoril sem z njimi in na žalost se ne bodo spremenili in začeli delati drugače. Treba pa je vzgojiti mlado generacijo, da bo razmišljala drugače in imela boljši občutek za to, kaj je pomembno in kaj šteje v življenju.”
V pogovoru smo se dotaknili tudi razmer v Sloveniji. Jeff Hoffman opaža, da je nekaj let po gospodarski krizi v Sloveniji še vedno prisoten rahel strah. Podjetniki niso pripravljeni vzeti kredita oz. pridobiti denar, ker ne vedo, kaj prinaša prihodnost. A slaba stran tega je, pravi, da brez finančnega vložka ni možnosti za rast in razvoj.
Ekipa Prvega je na terenu v Savinjski dolini. Pred mikrofon smo med drugim povabili Primoža Planovška, ki je človek akcije, njegova zgodba je povezana z dostavo stvari v težko dostopnih krajih v Zgornji Savinjski dolini. V ponedeljek po ujmi je na družbenih omrežjih zasledil, da so zbirni centri polni stvari, ni pa ljudi, ki bi poskrbeli za dostavo nujnih potrebščin. To je bil zanj znak, da je šel preverit, kaj se v resnici dogaja na terenu.
Včeraj se je zaključila javna razprava o predlogu Zakona o osebni asistenci. Ta prinaša mnogo sprememb, ki uporabnike skrbijo, najbolj pa problematizirajo celoten odvzem dodatka za pomoč in postrežbo. Do sedaj so namreč uporabniki za storitev osebne asistence namenili polovico svojega dodatka, opozarjajo pa, da bo novost marsikoga pahnila v še slabši socialni in finančni položaj. Nevladniki zato opozarjajo, da se bodo mnogi primorani odpovedati osebni asistenci, to pa jih lahko celo življenjsko ogrozi. Foto: Pixabay
O ločenem zbiranju, recikliranju in tudi ponovni uporabi izdelkov, v katerih so tudi elektronske komponente v pogovoru Emilom Šehićem, direktorjem podjetja ZEOS. Foto: Pixabay
Z odprtjem razstave v Državnem zboru »Moja brazgotina, moje življenje« in jutrišnjim ozaveščanjem o transplantacijah na Prešernovem trgu v Ljubljani Slovensko društvo Transplant obeležuje evropski dan darovanja organov in tkiv.
Mnogi trgovci v svojih oglasih prikazujejo, da je nakup avtomobila na leasing ugodnejši kot za gotovino, a ko analiziramo takšne ponudbe, naletimo na množico skritih stroškov. Foto: Pixabay
Teden, ki je prinesel 2. radijski Avdiofestival, prinaša tudi svetovni dan vida in mednarodni dan bele palice. Pogovarjali smo se o in s tistimi, ki jim zvoki predstavljajo veliko več kot le slušne dražljaje. Zvoki so barva, globina, prostor, odstiranje slik, so čas, so čustva in so - odnos. So njihov svet. Navdihnjeni z dokumentarno radijsko igro o ddr. Evgenu Bavčarju: Potovanje na robu noči, smo iskali zvočne luči noči, razpravljali o vlogi sodobnega radia za tiste, ki vidijo, o ustvarjalnosti slepih in slabovidnih ter se pogovarjali o izkušnjah zvočnega onesnaženja, digitalizacije in moderne tehnologije.V sklopu dogodka je svoj prvi radijski intervju izvedel tudi študent 3. letnika novinarstva, Tadej Grum, ki je slep od rojstva. Če imate radi radio, zgodbe in zvok, vas vabimo k poslušanju! Dogodek sta povezovala Luka Hvalc in Mojca Delač.
V torek popoldne bo v Ljubljani premiera težko pričakovanega najstniškega filma Šepet metulja. Ustvarjalci uspešnice filma Vloga za Emo so se tokrat lotili občutljive teme šolske obravnave otrok s posebnimi potrebami. V ospredju je 17-letni avtist Jan. Upodobil ga je Ali Ogrizek s Šolskega centra Celje. Ta je glavnemu junaku vnesel tudi svoje osebne izkušnje z avtizmom. Prispevek je pripravil Matija Mastnak.
Jutri obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa kažejo, da se duševno stanje mladostnikov poslabšuje. Okoli 22 odstotkov jih ima povišano verjetnost depresije, depresijo pa najpogosteje spremljajo nevroza, nespečnost in razdražljivost. Lanskoletna raziskava je pokazala tudi, da se vsak šesti mladostnik počuti osamljenega. Ob iskanju ustrezne pomoči pogosto trčijo ob ovire, s še večjimi izzivi pa se srečujejo osebe z intelektualnimi in fizičnimi ovirami, ki so se znašle v duševni stiski. Foto: Pixabay
Leto dni po smrti Mahse Amini, ki je postala simbol upora proti zatiranju žensk v Iranu in povod za veliko vstajo, se razmere v Iranu slabšajo. Kljub večmesečnim protestom proti iranskim zakonom o obveznem zakrivanju žensk tamkajšnje oblasti stopnjujejo napade na človekove pravice žensk in deklet. Več o položaju žensk v Iranu v Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.
V petek se začenja 18. kongres naše največje prostovoljske organizacije, ki nam jo lahko zavidajo tudi v tujini. Kongres je najvišji organ te organizacije za volitve, programske usmeritve in manifestacijo. Sestaja se vsakih pet let. Gasilska zveza Slovenije povezuje več kot 162.000 članic in članov v 1341 gasilskih društvih. Letošnji kongres, ki se je v Žalcu začel točno ob 16:30, je pomemben tudi zato, ker bo gasilska organizacija na njem izvolila tudi novo vodstvo. Zato smo poklicali predsednika Gasilske zveze Slovenije Janka Cerkvenika, ki je na tem kongresu tudi edini kandidat za predsednika GZS.
V ponedeljek smo v naših oglašanjih z Reke govorili tudi o rezultatih popisa prebivalstva na Hrvaškem. V desetih letih se je število opredeljenih Slovencev zmanjšalo za tretjino; z 10.500 na 7.700. V primerjavi z vpisanimi v volilni imenik pa se je njihovo število celo prepolovilo. Kako pa je s slovensko narodno skupnostjo na Madžarskem? Skoraj leto dni po popisu prebivalstva je tamkajšnji statistični urad objavil tudi podatke o številu pripadnikov narodnosti. 3965 madžarskih državljanov se je opredelilo za Slovence, kar je za tretjino več kot ob prejšnjem popisu, ki je bil leta 2011. Trud, ki so ga porabski rojaki vložili v obveščanje in osveščanje, se je obrestoval. Več pa v pogovoru Silve Eöry s predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Hólcem.
V Stockholmu je danes Švedska akademija razglasila letošnjega lavreata za literaturo. To je postal Jon Olav Fosse, štiriinšestdesetletni norveški pisatelj in dramatik, ki ga pri nas poznamo po romanu Melanholija v prevodu Jane Kocjan in treh dramah, uprizorjenih na slovenskih odrih. Eno izmed njih Noč poje pesmi svoje je prevedla Marija Zlatnar Moe, ki jo je k pogovoru povabil Aleksander Čobec. Foto:EPA
Brez učiteljic in učiteljev ni izobraževanja, ob današnjem svetovnem dnevu učiteljev opozarjajo slovenski predstavniki. Učiteljstvo je lep poklic, a vse težji in vse manj cenjen kar se kaže tudi v višini učiteljskih plač, zato se zanj odloča vse manj mladih, izobraževalne ustanove se soočajo s pomanjkanjem kadrov. S tem pa je ogrožena tudi kakovost izobraževanja pri nas, opozarjajo učitelji.
V prvem tednu oktobra vsako leto z zanimanjem pričakujemo razglasitev Nobelovih nagrad, tako so danes v Stockholmu razkrili še, kdo so letošnji prejemniki te najprestižnejše nagrade v znanosti za področje kemije. To so v Združenih državah delujoči znanstveniki Moungi Bawendi, Louis Brus in Aleksej Ekimov, ki bodo nagrado prejeli za prispevek na področju kvantnih pik.
Začetek novega študijskega leta uokvirjajo stare težave. Postelj v študentskih domovih je premalo, na obali bi denimo potrebovali okrog tisoč dodatnih postelj, v Ljubljani pa imajo trenutno 2250 vlog več kot postelj. Tudi tuji študenti so primorani iskati namestitev zunaj študentskih domov. Denimo v Mariboru v povprečju kar 200 tujih študentov ostane zunaj njih, saj lahko sprejmejo le do 15 odstotkov vseh. Svoj prostor zato študenti iščejo tudi na trgu, na trgu pa so najemniška stanovanja draga in pogosto v slabem stanju. Evi Lipovšek so težave opisali študentje, odgovore je iskala pri pristojnih. Foto: Pixabay
Na knjižne police prihaja tretji in sklepni roman Praznina kriminalistične trilogije novinarke in dolgoletne dopisnice Mojce Širok. Osrednje mesto dogajanja je tokrat njeno trenutno dopisniško mesto, Bruselj. Knjiga, podobno kot njeni predhodnici Pogodba in Evidenca, vzbuja veliko pozornosti.
Francoza Pierre Agostini, Anne L'Huillier in Madžar Ferencz Krausz so letošnji prejemniki Nobelove nagrade za fiziko. Nagrado so dobili za razvoj eksperimentalne metode, ki nam je odprla vpogled v superhitro dogajanje na ravni elektronov. Nina Slaček se je odpravila na Inštitut Jožef Štefan v Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo, kjer imajo napravo, ki je rezultat dela letošnjih nagrajencev. Kaj pomeni njihov prispevek za znanost, se je pozanimala pri vodji odseka za kompleksne snovi prof. Draganu Mihailoviću. Foto: Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo na IJS s portreti letošnjih lavreatov
Luka Hvalc, Saška Rakef in Mojca Delač osvetljujejo zgodbo ddr. Evgena Bavčarja, pri katerem ima otok Capri posebno mesto. Zavili pa niso tja, pač pa v le nekaj minut vožnje oddaljen Anacapri. In če se prvi kiti s pregrešno dragimi trgovinami v čudovitih, ozkih, tlakovanih ulicah ter privablja številne turiste, tudi znane osebnosti, je drugi bolj umirjen, domač in preprost, a zato nič manj zanimiv. Lučaj od lokalne avtobusne postaje se nahaja Vila San Michelle, s katero upravlja Švedska in tako ohranja spomin, delo ter prizadevanja filozofa, ki je kraju vtisnil svoj pečat. In o katerem je bral tudi ddr. Bavčar. Pogovarjali so se s Kristino Kappelin, direktorico Vile San Michelle in švedsko častno konzulko v Italiji.
Gosta pogovora sta dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki predstavi ugotovitve najnovejše raziskave o politični participaciji Slovencev na Hrvaškem, in Vasja Simonič, predsednik sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije, ki ima bogate izkušnje. Letos je namreč na mestu vodje sveta začel že tretji mandat. Raziskava ni pokazala spodbudne slike. Kakšna je dejanska moč manjšinskih svetov? Imajo lahko vpliv na delovanje lokalnih in županijskih oblasti, ali gre zgolj za mrtve črke zapisane v hrvaški manjšinski zakonodaji?
Mestna knjižnica Ljubljana in Gradska knjižnica Rijeka odlično sodelujeta. Kot je povedala Vesna Trobec iz MKLJ, te dobre odnose, ki so postali že zares prijateljski, gojijo od leta 2018. Več o tem, kako je potekala predaja bibliobusa in kako negujejo kulturne vezi, lahko slišite v pogovoru z Andrejo Silić Švonja, višje knjižničarke v Gradski knjižnici Rijeka. Z njo se poleg povezovanja in spodbujanja bralne pismenosti, pogovarjamo tudi o digitalizaciji, zelenih knjižnicah, pa seveda tudi o njenih slovenskih koreninah in prvi slovenski knjigi, ki jo je sama prebrala. Priporočamo v posluh! Foto: Mojca Delač
Neveljaven email naslov