Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Slovenijo je prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom.
Pogovor z Jeffom Hoffmanom, podjetnikom, milijonarjem, humanitarcem in motivacijskim govorcem
V Slovenijo je na povabilo neprofitnega zavoda Ceed Slovenija prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Veliko je potoval in ko je nekoč poklical svojega potovalnega agenta, da bi rad ob 16.00 na letalo, mu je agent ponudil le leta ob 15.00 ali 17.00. Ker je Hoffman vedel, da letalo druge letalske družbe odleti prav ob 16.00, a mu agent tega ni želel ponuditi, je bil vzrajen in je karto le dobil. Iz te njegove izkušnje je nastal prvi program za letalske rezervacije prek spleta, zaradi dolgega čakanja na prijavo pa je pozneje izumil tudi programsko opremo za kioske, ki potniku na letališču natisnejo potrdilo o vkrcanju oz. angleško boarding pass. Izhajal je iz težav, ki jih je zasledil kot nekdo, ki veliko potuje, in zanje našel rešitev. Zato pravi, da podjetništvo ni nič drugega kot iskanje rešitev za težave, ki jih opaziš okoli sebe.
Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom. Kot računalničar je bil eden prvih, ki je pri svojih podjetniških projektih uporabil spletne povezave in možnosti, ki se s tem odpirajo, ter tako spremenil vsaj eno področje gospodarstva – turizem in potovanja. So bili njegovi začetki v devetdesetih letih prejšnjega stoletja lažji, kot so danes, ko so zagonska podjetja že vsepovsod?
“Lažje in težje. Bom povedal, zakaj. Lažje je bilo, ker ni bilo konkurence, internet in tehnologija sta bila novosti. Bil je šele začetek in ljudje niso vedeli, o čem govorimo. Spomnim se, ko sem želel razložiti, kaj je svetovni splet, uporabil sem kratice http, www, pa so samo rekli: “Jeff, ti si inženir, ne vemo, o čem govoriš.” Po drugi strani je bilo torej težje, saj tudi stranke niso vedele, o čem govorim. Ko sem jim razlagal, da jim ni treba več v trgovino, saj lahko stvari kupijo prek spleta, so mislili, da sem nor. Pa tudi izobraževanja o tehnologiji ni bilo veliko. Konkurence je bilo torej manj, kar je bilo dobro, slabo pa je bilo to, da je bil trg nepripravljen. Danes splet vsi poznamo, a je milijon ljudi, ki poskušajo prodreti s svojo idejo in je konkurenca večja.”
Ni težava denar, temveč talent
Danes je torej drugače, velikokrat pa slišimo, da je ključna težava podjetnikov za ustanovitev ali rast podjetja financiranje. Naš sogovornik se s tem ne strinja.
“Težava je talent – človeški, ne pa finančni kapital. Če boste dali veliko denarja ljudem, ki ne vedo, kaj delajo, to ne bo dobra naložba. Če pa daš nekaj denarja majhni, pametni in iznajdljivi skupini ljudi, naredijo izjemne stvari. Ne gre za denar, temveč človeške talente. Mladi podjetniki potrebujejo talent v dveh smislih. V obliki dobre ekipe – potrebujejo torej druge pametne Slovence, ki se jim bodo pridružili, po drugi strani pa potrebujejo tudi mentorje. V Ljubljani sem prav zato, ker Ceed mladim omogoča dostop do mentorjev, izobraževanja in strokovnega znanja. Mladi potrebujejo mentorstvo tistih, ki so že prehodili to pot.”
Ne le podjetnik, tudi človek z velikim srcem
Sam veliko pozornosti namenja temu, da se ljudje, s katerimi dela, počutijo dobro. Uspeh zanj ni kombinacija denarja, moči in slave, temveč dejstvo, da v njegovem prvem podjetju nihče ni dal odpovedi. Ali se tudi veliko drugih izvršnih direktorjev zaveda pomembnosti človeškega kapitala?
“Ne. Velikim ne uspe prav zato, ker mislijo, da morajo vse narediti sami, ne zaposlijo ljudi, ki bi bili pametnejši od njih, ne dajo jim možnosti, ne zaupajo jim. Potem pa me sprašujejo, zakaj njihovo podjetje ne raste hitreje, saj tako veliko delajo. A preveč se osredotočajo na to, kako voditi podjetje, kot pa na to, da bi našli pametne ljudi, ki bi namesto njih vodili oddelke podjetja. Najuspešnejši vodje in izvršni direktorji so tisti, ki se zavedajo, da velik del njihove službe ni vodenje podjetja, temveč to, da poskrbiš za tiste, ki delajo zate. Če si sam direktor svojega podjetja, si v določenem trenutku rečeš: ne zmorem več vsega sam, ne sledim več, meša se mi … Zato zaposliš nekoga in mu zaupaš, da bo odlično vodil na primer marketing. Sam sem začel vse več časa posvečati ljudem, ki delajo zame, tako da sem lahko pridobil najboljšega človeka na določeno področje. Moje delo je, da najdem najboljše in da ustvarim take pogoje, da bodo radi delali pri meni. (…) Šele ko sem to dojel, sem postal uspešen.”
Milijonar je postal pred svojim 30. rojstnim dnem, svoje prvo podjetje prodal za znesek z devetimi ciframi, imel je veliko hišo, velik avto, ljudje so mu člestitali za uspeh. A kljub vsemu takrat ni čutil velikega zadovoljstva.
“Potem sem zasledil zgodbo o varni hiši za zlorabljene ženske, ki so jo morali zapreti zaradi pomanjkanja sredstev. Vzel sem denar iz banke in poskrbel zanje. Financiral sem varno hišo za ženske, da so lahko kje živele, in takrat je vse dobilo smisel. Rekel sem si: veliko bom delal, dobro zaslužil, da bom lahko potem delal tudi stvari, ki so pomembne. Na tabli imam napisano eno misel, ki govori o tem: Lahko si uspešen, toda ali si pomemben? Biti uspešen je služiti denar, biti pomemben pa pomeni pomagati, da imajo na primer zlorabljene ženske streho nad glavo.”
A vsi tisti, ki imajo bogastvo in moč, ne delijo njegovega mnenja. Te dni smo lahko brali, da se razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi še vedno povečujejo, da ima 26 najbogatejših Zemljanov v lasti tolikošno premoženje kot polovica človeštva skupaj. Vemo, kaj delamo z okoljem, tudi izkoriščanja delavcev je še vedno veliko. A Jeff Hoffman ima rešitev.
“Moje mnenje je, da nas ne sme skrbeti zaradi teh 26 ljudi, temveč za nove generacije. Dolgo časa se že osredotočam na mlade in jih učim, da ne bodo odrasli s takšnim mišljenjem, kot ga imajo nekateri najbogatejši. Njih ne moremo spremeniti, verjemite mi. Veliko jih poznam, govoril sem z njimi in na žalost se ne bodo spremenili in začeli delati drugače. Treba pa je vzgojiti mlado generacijo, da bo razmišljala drugače in imela boljši občutek za to, kaj je pomembno in kaj šteje v življenju.”
V pogovoru smo se dotaknili tudi razmer v Sloveniji. Jeff Hoffman opaža, da je nekaj let po gospodarski krizi v Sloveniji še vedno prisoten rahel strah. Podjetniki niso pripravljeni vzeti kredita oz. pridobiti denar, ker ne vedo, kaj prinaša prihodnost. A slaba stran tega je, pravi, da brez finančnega vložka ni možnosti za rast in razvoj.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Slovenijo je prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom.
Pogovor z Jeffom Hoffmanom, podjetnikom, milijonarjem, humanitarcem in motivacijskim govorcem
V Slovenijo je na povabilo neprofitnega zavoda Ceed Slovenija prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Veliko je potoval in ko je nekoč poklical svojega potovalnega agenta, da bi rad ob 16.00 na letalo, mu je agent ponudil le leta ob 15.00 ali 17.00. Ker je Hoffman vedel, da letalo druge letalske družbe odleti prav ob 16.00, a mu agent tega ni želel ponuditi, je bil vzrajen in je karto le dobil. Iz te njegove izkušnje je nastal prvi program za letalske rezervacije prek spleta, zaradi dolgega čakanja na prijavo pa je pozneje izumil tudi programsko opremo za kioske, ki potniku na letališču natisnejo potrdilo o vkrcanju oz. angleško boarding pass. Izhajal je iz težav, ki jih je zasledil kot nekdo, ki veliko potuje, in zanje našel rešitev. Zato pravi, da podjetništvo ni nič drugega kot iskanje rešitev za težave, ki jih opaziš okoli sebe.
Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom. Kot računalničar je bil eden prvih, ki je pri svojih podjetniških projektih uporabil spletne povezave in možnosti, ki se s tem odpirajo, ter tako spremenil vsaj eno področje gospodarstva – turizem in potovanja. So bili njegovi začetki v devetdesetih letih prejšnjega stoletja lažji, kot so danes, ko so zagonska podjetja že vsepovsod?
“Lažje in težje. Bom povedal, zakaj. Lažje je bilo, ker ni bilo konkurence, internet in tehnologija sta bila novosti. Bil je šele začetek in ljudje niso vedeli, o čem govorimo. Spomnim se, ko sem želel razložiti, kaj je svetovni splet, uporabil sem kratice http, www, pa so samo rekli: “Jeff, ti si inženir, ne vemo, o čem govoriš.” Po drugi strani je bilo torej težje, saj tudi stranke niso vedele, o čem govorim. Ko sem jim razlagal, da jim ni treba več v trgovino, saj lahko stvari kupijo prek spleta, so mislili, da sem nor. Pa tudi izobraževanja o tehnologiji ni bilo veliko. Konkurence je bilo torej manj, kar je bilo dobro, slabo pa je bilo to, da je bil trg nepripravljen. Danes splet vsi poznamo, a je milijon ljudi, ki poskušajo prodreti s svojo idejo in je konkurenca večja.”
Ni težava denar, temveč talent
Danes je torej drugače, velikokrat pa slišimo, da je ključna težava podjetnikov za ustanovitev ali rast podjetja financiranje. Naš sogovornik se s tem ne strinja.
“Težava je talent – človeški, ne pa finančni kapital. Če boste dali veliko denarja ljudem, ki ne vedo, kaj delajo, to ne bo dobra naložba. Če pa daš nekaj denarja majhni, pametni in iznajdljivi skupini ljudi, naredijo izjemne stvari. Ne gre za denar, temveč človeške talente. Mladi podjetniki potrebujejo talent v dveh smislih. V obliki dobre ekipe – potrebujejo torej druge pametne Slovence, ki se jim bodo pridružili, po drugi strani pa potrebujejo tudi mentorje. V Ljubljani sem prav zato, ker Ceed mladim omogoča dostop do mentorjev, izobraževanja in strokovnega znanja. Mladi potrebujejo mentorstvo tistih, ki so že prehodili to pot.”
Ne le podjetnik, tudi človek z velikim srcem
Sam veliko pozornosti namenja temu, da se ljudje, s katerimi dela, počutijo dobro. Uspeh zanj ni kombinacija denarja, moči in slave, temveč dejstvo, da v njegovem prvem podjetju nihče ni dal odpovedi. Ali se tudi veliko drugih izvršnih direktorjev zaveda pomembnosti človeškega kapitala?
“Ne. Velikim ne uspe prav zato, ker mislijo, da morajo vse narediti sami, ne zaposlijo ljudi, ki bi bili pametnejši od njih, ne dajo jim možnosti, ne zaupajo jim. Potem pa me sprašujejo, zakaj njihovo podjetje ne raste hitreje, saj tako veliko delajo. A preveč se osredotočajo na to, kako voditi podjetje, kot pa na to, da bi našli pametne ljudi, ki bi namesto njih vodili oddelke podjetja. Najuspešnejši vodje in izvršni direktorji so tisti, ki se zavedajo, da velik del njihove službe ni vodenje podjetja, temveč to, da poskrbiš za tiste, ki delajo zate. Če si sam direktor svojega podjetja, si v določenem trenutku rečeš: ne zmorem več vsega sam, ne sledim več, meša se mi … Zato zaposliš nekoga in mu zaupaš, da bo odlično vodil na primer marketing. Sam sem začel vse več časa posvečati ljudem, ki delajo zame, tako da sem lahko pridobil najboljšega človeka na določeno področje. Moje delo je, da najdem najboljše in da ustvarim take pogoje, da bodo radi delali pri meni. (…) Šele ko sem to dojel, sem postal uspešen.”
Milijonar je postal pred svojim 30. rojstnim dnem, svoje prvo podjetje prodal za znesek z devetimi ciframi, imel je veliko hišo, velik avto, ljudje so mu člestitali za uspeh. A kljub vsemu takrat ni čutil velikega zadovoljstva.
“Potem sem zasledil zgodbo o varni hiši za zlorabljene ženske, ki so jo morali zapreti zaradi pomanjkanja sredstev. Vzel sem denar iz banke in poskrbel zanje. Financiral sem varno hišo za ženske, da so lahko kje živele, in takrat je vse dobilo smisel. Rekel sem si: veliko bom delal, dobro zaslužil, da bom lahko potem delal tudi stvari, ki so pomembne. Na tabli imam napisano eno misel, ki govori o tem: Lahko si uspešen, toda ali si pomemben? Biti uspešen je služiti denar, biti pomemben pa pomeni pomagati, da imajo na primer zlorabljene ženske streho nad glavo.”
A vsi tisti, ki imajo bogastvo in moč, ne delijo njegovega mnenja. Te dni smo lahko brali, da se razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi še vedno povečujejo, da ima 26 najbogatejših Zemljanov v lasti tolikošno premoženje kot polovica človeštva skupaj. Vemo, kaj delamo z okoljem, tudi izkoriščanja delavcev je še vedno veliko. A Jeff Hoffman ima rešitev.
“Moje mnenje je, da nas ne sme skrbeti zaradi teh 26 ljudi, temveč za nove generacije. Dolgo časa se že osredotočam na mlade in jih učim, da ne bodo odrasli s takšnim mišljenjem, kot ga imajo nekateri najbogatejši. Njih ne moremo spremeniti, verjemite mi. Veliko jih poznam, govoril sem z njimi in na žalost se ne bodo spremenili in začeli delati drugače. Treba pa je vzgojiti mlado generacijo, da bo razmišljala drugače in imela boljši občutek za to, kaj je pomembno in kaj šteje v življenju.”
V pogovoru smo se dotaknili tudi razmer v Sloveniji. Jeff Hoffman opaža, da je nekaj let po gospodarski krizi v Sloveniji še vedno prisoten rahel strah. Podjetniki niso pripravljeni vzeti kredita oz. pridobiti denar, ker ne vedo, kaj prinaša prihodnost. A slaba stran tega je, pravi, da brez finančnega vložka ni možnosti za rast in razvoj.
Turistična slika na Hrvaškem je glede nočitev podobna kot v minulih letih, pozna pa se upad zlasti nemških turistov, tudi tistih petičnih. Tipičen nemški turist ne mara nenadnih in občutnih podražitev, ki si jih marsikje privoščijo naši južni sosedje, zato se odloča za cenejše destinacije v Španiji, Turčiji, Italiji in Franciji. Med državami, za katere se za dopust odločajo Nemci, je Hrvaška zdrsnila na šele deveto mesto.
V prihodnjih minutah se selimo na Ptujsko goro v baziliko Marije zavetnice s plaščem, ki je ob današnjem Velikem šmarnu cilj popotovanja več tisoč romarjev. Na Ptujski gori jih letno naštejejo več deset tisoč, največ pa prav na današnji praznik Marijinega vnebovzetja. Številni so v baziliki dočakali sončni vzhod, procesije z lučkami in petja Marijinih pesmi pa se je na praznični predvečer udeležilo več kot 700 vernikov. Radijsko razglednico je s Ptujske gore poslala Sara Zmrzlak.
Romi v Prekmurju so v večini rimokatoliki, zato nekateri današnji dan preživijo še posebej praznično. Med 215 hišami na Pušči skoraj ni hiše, ki zunaj ne bi imela bodisi podobe Marije bodisi rožnega venca. Kako verni so Romi v Prekmurju in zakaj častijo prav Marijo?
Na Fužinskem gradu že od leta 1972 deluje Arhitekturni muzej Ljubljana, zadnjih 14 let poznan kot Muzej za arhitekturo in oblikovanje – MAO. V zbirkah muzeja hranijo bogato dediščino arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. in 21. stoletja. O širokem naboru tem in področij, ki jih pokriva muzej, govori tudi razstava »Grad – Koncepti, predmeti, prostori«, ki pa se ne osredotoča le na zgodovino Gradu Fužine, ampak na domiseln način predstavlja preteklo dogajanje zadnjih petih stoletij na tem področju ter med njih vpleta tudi elemente sodobnosti. Razstavo je obiskala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.
V Katoliški cerkvi obhajajo slovesni praznik Marijino vnebovzetje, ki je pri slovenskih vernicah in vernikih zelo priljubljen. Številni se na ta dan odpravijo v Marijina svetišča k svečanim bogoslužjem, s tem praznikom pa je povezana tudi tradicija blagoslavljanja zelišč. O prazniku in romanjih premišljujeo: direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt; rektor bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, pater. dr. Robert Bahčič in pater Toni Brinjovc, župnik, predstojnik in rektor bazilike Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.
Visoke temperature, pomanjkanje padavin in močni vetrovi so najpogostejši naravni vzroki gozdnega požara, zlasti v poletnih mesecih. Dosedanje izkušnje kažejo, da je glavni krivec za tovrstno naravno nesrečo v 80 odstotkih še vedno človek, ki z uporabo tehničnih naprav velikokrat ravna nepremišljeno in se ne zaveda kasnejših posledic. Kako bi ukrepali v primeru požara v neposredni bližini, je Julija Kandare spraševala mimoidoče po ljubjanskih ulicah, odgovore o škodljivih vplivih požara na naše zdravje, pa je poiskala pri docentki doktorici Neni Kopčavar Guček iz ZD Ljubljana. foto: Pexels
V Evropi je težava pomanjkanje zdravil, v Sloveniji že dalj časa hudo primanjkuje zdravila z učinkovino semaglutid v obliki injekcij, ozempic, ki ga potrebujejo sladkorni bolniki, pomaga pa tudi pri hujšanju. Občasno primanjkuje tudi drugih, predvsem starejših, cenejših zdravil. Farmacevtske družbe se namreč vse bolj osredotočajo na draga biološka zdravila, kar pa povečuje finančno breme držav. Letos bomo pri nas za zdravila dali že skoraj milijardo evrov. Narašča tudi njihova poraba, vse več je predpisovanja, na drugi strani pa smo lani zavrgli že skoraj 80 ton zdravil. Danes še lahko dobi zdravilo vsak bolnik, kako pa bo jutri? Helena Lovinčič se je o vsem tem pogovarjala z Jurijem Furstom iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Od 14. in 24. avgusta bo v Kranju mednarodni glasbeni festival Jazz Kamp Kranj, ki ga od leta 2004 prirejata Kranjčana, brata Primož in Gregor Grašič. V dvanajstih koncertnih večerih bodo na Pungertu nastopili številni domači in tuji jazzovski glasbeniki; vrhunec festivala bo v soboto, 24. avgusta, na gradu Khislstein z nastopom Big Banda RTV Slovenija z gosti. Več o festivalskem programu je v prispevku Tine Žun povedal Primož Grašič.
13. avgust je mednarodni dan levičarjev, torej ljudi, ki so spretnejši z levico. Teh je na svetu približno 10 odstotkov. In čeprav se danes v šolah ne zahteva, da otroci pišejo samo z desnico, ni bilo vedno tako. Zakaj je nekoč veljalo, da je levica nezaželena, je ob mednarodnem dnevu levičarjev preverila Lana Furlan.
Nocojšnja noč bo za vse ljubitelje astronomije prav posebna. Od poznega večera do zgodnjih jutranjih ur bodo nebo osvetljevali Perzeidi. Z višine 100 kilometrov bodo na Zemljo padali s hitrostjo približno 60 kilometrov na sekundo. Naketere vsako leto znova navdušujejo. O meteorskem dežju se je Julija Kandare pogovarjala z nekdanjim profesorjem fizike na Ljubljanski gimnaziji Jožeta Plečnika in amaterskim astronomom Borisom Khamom, naključne mimoidoče na ljubljanskih ulicah pa je vprašala, ali sploh vedo, za kakšen astronomski pojav gre.
Po podatkih Planinske zveze Slovenije lahko razberemo, da naše planine letno obišče približno več kot milijon in pol planincev ali turistov. Pri nas predvsem v času poletnih počitnic še posebej pridejo do izraza obiski vršacev, tudi tistih najvišjih. Po podatkih Triglavskega narodnega parka se delež tistih, ki so obiskali vrh Triglava, giblje okoli 25 % celotne populacije. Je pravi Slovenec le tisti, ki se je že povzpel na Triglav? Svoje mnenje o tem nam je zaupal gorski vodnik Rok Zalokar. Foto: Stane Klemenc/Bobo
Ob Mednarodnem dnevu mladih, ki ga po zaslugi Organizacije združenih narodov praznujemo 12. avgusta že vse od leta 1999, mladi vsako leto opozorijo na svoje težave in izzive s katerimi se soočajo. Letošnja tema so digitalne inovacije mladih za trajnostni razvoj. Mladostniki v Sloveniji pa ob tem še posebno opozarjajo na neodzivnost in slabo komunikacijo s stani vlade.
Med 12. in 17. avgustom bo v Novem mestu potekal že 24. festival Jazzinty, ki združuje delavnice, skladateljsko nagrado ter večerne koncerte. Rdeča nit letošnjega festivala je povezava med glasbo in plesom, ki sega globoko v preteklost in se v zadnjem obdobju zopet prebuja in prihaja v ospredje. Več o samem festivalu pa je glasbeni urednici Alji Kramar povedala umetniška vodja, Ana Čop.
Jadralec Toni Vodišek je danes postal olimpijski podprvak v formuli kite. Zlato je osvojil Avstrijec Valentin Bontus, bron pa Singapurec Maximilian Mader. Po zlatu judoistke Andreje Leški je to druga kolajna za Slovenijo na letošnjih igrah. Kolikšno težo je pri Vodiškovem srebru igrala dvojna kazen, ki jo je prejel, in zakaj je do nje sploh prišlo? Iz Pariza se nam je javil naš kolega iz športnega uredništva Luka Petrič in pokomentiral aktualno dogajanje na olimpijskih igrah.
Kolesarska steza med Bledom in Bohinjem je zagotovo eden najbolj težko pričakovanih projektov na Gorenjskem. Po prvotnih napovedih naj bi bila Bled in Bohinj z varno kolesarsko povezavo povezana že letos, a se zaradi zapletov pri gradnji skozi Sotesko, to žal ne bo zgodilo. Dela na bohinjski strani so praktično že končana, manjka še nekaj detajlov, zaradi katerih še vedno ostaja zaprta, se pa kljub temu po njej vozi veliko kolesarjev, ki se tako izognejo izjemno nevarni cesti. Kaj se torej dogaja s projektom, ki ga tako željno čakajo domačini, turisti in domala vsi slovenski ljubitelji kolesarstva?
Medtem ko gredo Olimpijske igre počasi h koncu, smo se danes pogovarjali z enim izmed zdravnikov, ki v Parizu skrbijo za naše športnike. Ortopeda, Robija Kelca, je Helena Lovinčič poklicala ravno, ko je s tribune spremljal fantastični nastop naše plezalke, Janje Garnbret. Med drugim je povedal, da so to njegove druge poletne olimpijske igre, za plezalce je namreč skrbel že v Tokiu, da hujšega dela s športniki bi, razen nekaj prehladov in glavobolov. Komentiral pa je tudi kakovost hrane, razmere v reki Seni in organizacijo na splošno.
V teh poletnih dneh se iz Ljubljane selimo v portugalsko prestolnico Lizbona, kjer so bile konec julija evropske športne igre za dializne in bolnike s transplantacijo. Naši tekmovalci, člani društva Transplant, so dosegli velik uspeh. V Slovenijo so se vrnili s skupno 11 medaljami. Tekmovanja sta se udeležila tudi podpredsednik društva Transplant Andrej Žido in vodja slovenske ekipe Peter Tišler. Z njima se je pogovarjala Julija Kandare.
Jamarji iz Društva za raziskovanje jam Ljubljana, naše največje slovenske jamarske organizacije, so v zadnjem obdobju odkrili skoraj neverjeten jamski sistem, ki bi lahko kmalu postal eden največjih v Sloveniji. Gre za planino Poljano v osrčju Bohinjskih gora in pričakujejo, da v nekaterih od više ležečih jam celo presežejo magično globino 1000 metrov.
V treh vzhodnih nemških deželah – Turingiji, Saški in Brandenburgu – poteka volilna kampanja pred volitvami v deželni zbor. Ankete najbolje kažejo desni stranki Alternativa za Nemčijo, ki pa si prizadeva za spremembo v nemški kulturi spominjanja z manj poudarka na nacizmu. V stranki so tudi frakcije, ki nacističnim zločinom ne pripisujejo velikega pomena. V Nemčiji se sicer vrstijo obletnice grozot tistega časa, narašča zanimanje za obisk spomenikov. Potem ko so januarja letos mediji razkrili zarotniško srečanje skrajnih desničarjev v vili v Potsdamu, kjer so razpravljali o programu izgona tujcev, se je povečalo zanimanje za obisk podobne vile Wannsee na vzhodnem robu Berlina, v kateri so nacisti januarja 1942 sklenili načine za deportacije in množične umore Judov. Obiskala jo je tudi Maja Derčar. Na fotografiji vila Wannsee na vzhodnem robu Berlina, v kateri so nacisti januarja 1942 sklenili načine za deportacije in množične umore Judov
Poletna sezonska razprodaja tekstilnega blaga in obutve pri nas je v polnem teku. Kamorkoli se ozremo, smo tako rekoč bombardirani z napisi, kot so znižano, finalni popusti in totalna razprodaja. Če smo potrošniki nekoč odštevali dneve do začetka sezonskih razprodaj, danes skoraj ni več trgovine, ki ne bi imela police ali spletnega zavihka z znižanimi artikli. O tem, kaj je bistvo razprodaj, je Julija Kandare govorila z lastnico koroškega podjetja s trajnostno modo Lipi Lucijo Arnold, kako lahko potrošniki postanemo odvisni od nakupovanja, pa ji je pojasnila specializantka psihoterapije in doktorantka filozofije Eva Virc s spletnega portala Moj psihoterapevt.
Neveljaven email naslov