V Slovenijo je prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom.

Pogovor z Jeffom Hoffmanom, podjetnikom, milijonarjem, humanitarcem in motivacijskim govorcem

V Slovenijo je na povabilo neprofitnega zavoda Ceed Slovenija prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Veliko je potoval in ko je nekoč poklical svojega potovalnega agenta, da bi rad ob 16.00 na letalo, mu je agent ponudil le leta ob 15.00 ali 17.00. Ker je Hoffman vedel, da letalo druge letalske družbe odleti prav ob 16.00, a mu agent tega ni želel ponuditi, je bil vzrajen in je karto le dobil. Iz te njegove izkušnje je nastal prvi program za letalske rezervacije prek spleta, zaradi dolgega čakanja na prijavo pa je pozneje izumil tudi programsko opremo za kioske, ki potniku na letališču natisnejo potrdilo o vkrcanju oz. angleško boarding pass. Izhajal je iz težav, ki jih je zasledil kot nekdo, ki veliko potuje, in zanje našel rešitev. Zato pravi, da podjetništvo ni nič drugega kot iskanje rešitev za težave, ki jih opaziš okoli sebe.

Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom. Kot računalničar je bil eden prvih, ki je pri svojih podjetniških projektih uporabil spletne povezave in možnosti, ki se s tem odpirajo, ter tako spremenil vsaj eno področje gospodarstva – turizem in potovanja. So bili njegovi začetki v devetdesetih letih prejšnjega stoletja lažji, kot so danes, ko so zagonska podjetja že vsepovsod?

“Lažje in težje. Bom povedal, zakaj. Lažje je bilo, ker ni bilo konkurence, internet in tehnologija sta bila novosti. Bil je šele začetek in ljudje niso vedeli, o čem govorimo. Spomnim se, ko sem želel razložiti, kaj je svetovni splet, uporabil sem kratice http, www, pa so samo rekli: “Jeff, ti si inženir, ne vemo, o čem govoriš.” Po drugi strani je bilo torej težje, saj tudi stranke niso vedele, o čem govorim. Ko sem jim razlagal, da jim ni treba več v trgovino, saj lahko stvari kupijo prek spleta, so mislili, da sem nor. Pa tudi izobraževanja o tehnologiji ni bilo veliko. Konkurence je bilo torej manj, kar je bilo dobro, slabo pa je bilo to, da je bil trg nepripravljen. Danes splet vsi poznamo, a je milijon ljudi, ki poskušajo prodreti s svojo idejo in je konkurenca večja.”

Ni težava denar, temveč talent

Danes je torej drugače, velikokrat pa slišimo, da je ključna težava podjetnikov za ustanovitev ali rast podjetja financiranje. Naš sogovornik se s tem ne strinja.

“Težava je talent – človeški, ne pa finančni kapital. Če boste dali veliko denarja ljudem, ki ne vedo, kaj delajo, to ne bo dobra naložba. Če pa daš nekaj denarja majhni, pametni in iznajdljivi skupini ljudi, naredijo izjemne stvari. Ne gre za denar, temveč človeške talente. Mladi podjetniki potrebujejo talent v dveh smislih. V obliki dobre ekipe – potrebujejo torej druge pametne Slovence, ki se jim bodo pridružili, po drugi strani pa potrebujejo tudi mentorje. V Ljubljani sem prav zato, ker Ceed mladim omogoča dostop do mentorjev, izobraževanja in strokovnega znanja. Mladi potrebujejo mentorstvo tistih, ki so že prehodili to pot.”

Ne le podjetnik, tudi človek z velikim srcem

Sam veliko pozornosti namenja temu, da se ljudje, s katerimi dela, počutijo dobro. Uspeh zanj ni kombinacija denarja, moči in slave, temveč dejstvo, da v njegovem prvem podjetju nihče ni dal odpovedi. Ali se tudi veliko drugih izvršnih direktorjev zaveda pomembnosti človeškega kapitala?

“Ne. Velikim ne uspe prav zato, ker mislijo, da morajo vse narediti sami, ne zaposlijo ljudi, ki bi bili pametnejši od njih, ne dajo jim možnosti, ne zaupajo jim. Potem pa me sprašujejo, zakaj njihovo podjetje ne raste hitreje, saj tako veliko delajo. A preveč se osredotočajo na to, kako voditi podjetje, kot pa na to, da bi našli pametne ljudi, ki bi namesto njih vodili oddelke podjetja. Najuspešnejši vodje in izvršni direktorji so tisti, ki se zavedajo, da velik del njihove službe ni vodenje podjetja, temveč to, da poskrbiš za tiste, ki delajo zate. Če si sam direktor svojega podjetja, si v določenem trenutku rečeš: ne zmorem več vsega sam, ne sledim več, meša se mi …  Zato zaposliš nekoga in mu zaupaš, da bo odlično vodil na primer marketing. Sam sem začel vse več časa posvečati ljudem, ki delajo zame, tako da sem lahko pridobil najboljšega človeka na določeno področje. Moje delo je, da najdem najboljše in da ustvarim take pogoje, da bodo radi delali pri meni. (…) Šele ko sem to dojel, sem postal uspešen.”

Milijonar je postal pred svojim 30. rojstnim dnem, svoje prvo podjetje prodal za znesek z devetimi ciframi, imel je veliko hišo, velik avto, ljudje so mu člestitali za uspeh. A kljub vsemu takrat ni čutil velikega zadovoljstva.

“Potem sem zasledil zgodbo o varni hiši za zlorabljene ženske, ki so jo morali zapreti zaradi pomanjkanja sredstev. Vzel sem denar iz banke in poskrbel zanje. Financiral sem varno hišo za ženske, da so lahko kje živele, in takrat je vse dobilo smisel. Rekel sem si: veliko bom delal, dobro zaslužil, da bom lahko potem delal tudi stvari, ki so pomembne. Na tabli imam napisano eno misel, ki govori o tem: Lahko si uspešen, toda ali si pomemben? Biti uspešen je služiti denar, biti pomemben pa pomeni pomagati, da imajo na primer zlorabljene ženske streho nad glavo.” 

A vsi tisti, ki imajo bogastvo in moč, ne delijo njegovega mnenja. Te dni smo lahko brali, da se razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi še vedno povečujejo, da ima 26 najbogatejših Zemljanov v lasti tolikošno premoženje kot polovica človeštva skupaj. Vemo, kaj delamo z okoljem, tudi izkoriščanja delavcev je še vedno veliko. A Jeff Hoffman ima rešitev.

“Moje mnenje je, da nas ne sme skrbeti zaradi teh 26 ljudi, temveč za nove generacije. Dolgo časa se že osredotočam na mlade in jih učim, da ne bodo odrasli s takšnim mišljenjem, kot ga imajo nekateri najbogatejši. Njih ne moremo spremeniti, verjemite mi. Veliko jih poznam, govoril sem z njimi in na žalost se ne bodo spremenili in začeli delati drugače. Treba pa je vzgojiti mlado generacijo, da bo razmišljala drugače in imela boljši občutek za to, kaj je pomembno in kaj šteje v življenju.”  

V pogovoru smo se dotaknili tudi razmer v Sloveniji. Jeff Hoffman opaža, da je nekaj let po gospodarski krizi v Sloveniji še vedno prisoten rahel strah. Podjetniki niso pripravljeni vzeti kredita oz. pridobiti denar, ker ne vedo, kaj prinaša prihodnost. A slaba stran tega je, pravi, da brez finančnega vložka ni možnosti za rast in razvoj.