Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj dokument tudi v Sloveniji nima uradnega značaja
Kljub opravičilu se še vedno ni poleglo razburjenje zaradi besed predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija in italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija na spominaski slovesnosti v Bazovici pri Trstu, kjer smo spet lahko slišali besede o etničnem čiščenju Italijanov in o italijanski Istri in Dalmaciji. V slovenskih odzivih na te besede smo lahko slišali obžalovanje, ker Italija nikoli ni uradno objavila končnega poročila o slovensko-italijanskih odnosih, ki ga je pripravila mešana zgodovinsko-kulturna komisija. Marjan Vešligaj se je pogovarjal s sopredsedujočo članico omenjene komisije Milico Wohinc Kacin, ki je med drugim povedala, da tudi v Sloveniji poročila nismo objavili, tako kot je bilo dogovorjeno.
V obdobju osamosvojitve verjetno nismo bili dovolj pozorni na vedenje nekaterih italijanskih krogov, ki so ob razpadu Jugoslavije videli priložnost za vrnitev po drugi svetovni vojni izgubljenih ozemelj. V začetku devetdesetih let so tamkajšnji mediji bolj kot kadar koli prej ponavljali zgodbe o etničnem čiščenju, celo genocidu nad Italijani, o slovanski grabežljivosti in o sovraštvu do Italijanov. Čeprav so bila odprta povojna vprašanja po večini urejena z osimskimi sporazumi, se je pokazala potreba po skupni obravnavi bolečih zgodovinskih vprašanj. Oktobra leta 1993 sta se zunanji ministrstvi Slovenije in Italije odločili za ustanovitev mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki bi celovito preučila vse pomembne vidike odnosov med državama in narodoma. Predstavnica slovenske strani je bila sopredsednica komisije profesorica Milica Kacin Wohinc.
Poročilo zajema obdobja od leta 1880, ko smo se v tem delu Evrope začeli zavedati narodnih korenin, do londonske spomenice in začetka normalizacije odnosov med državama leta 1956. Razburljivo obdobje, ko je po prvi svetovni vojni območje Primorske zapustilo več kot sto tisoč Slovencev, pa eksodus več kot 200 tisoč Italijanov iz Istre in Dalmacije po drugi svetovni vojni ter vojne in povojne žrtve. Poročilo ne omenja ne etničnega čiščenja ne etnično motiviranega sovraštva, ki bi vodilo množične poboje.
Komisija je končno poročilo soglasno sprejela na zasedanju v Vidmu leta 2000. Njeni člani Slovenci in Italijani so dosegli soglasje o vznemirljivi preteklosti odnosov med obema narodoma, ob spoznanju, da zgodovinska nasprotja ne smejo prerasti v nasprotja sedanjosti in obremenjevati odnosov v prihodnosti. Osnutek poročila sta leta 2001 objavila Primorski dnevnik in tržaški Il Piccollo, nikoli pa ni bil uradno potrjen v nobenem parlamentu, kar je bila prvotna ideja.
A poročilo je vendar bilo objavljeno. V treh jezikih ga je objavila Nova revija, objavil ga je tudi tržaški krožek Premik in danes je na spletnih straneh dostopno vsakomur, ki ga zanima ta tematika. Dovolj je, da odtipkate besede slovensko- italijanski odnosi. Tako je tudi resnica dostopna vsem, ki to želijo in ki zgodovine ne uporabljajo za dnevno politične potrebe.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zakaj dokument tudi v Sloveniji nima uradnega značaja
Kljub opravičilu se še vedno ni poleglo razburjenje zaradi besed predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija in italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija na spominaski slovesnosti v Bazovici pri Trstu, kjer smo spet lahko slišali besede o etničnem čiščenju Italijanov in o italijanski Istri in Dalmaciji. V slovenskih odzivih na te besede smo lahko slišali obžalovanje, ker Italija nikoli ni uradno objavila končnega poročila o slovensko-italijanskih odnosih, ki ga je pripravila mešana zgodovinsko-kulturna komisija. Marjan Vešligaj se je pogovarjal s sopredsedujočo članico omenjene komisije Milico Wohinc Kacin, ki je med drugim povedala, da tudi v Sloveniji poročila nismo objavili, tako kot je bilo dogovorjeno.
V obdobju osamosvojitve verjetno nismo bili dovolj pozorni na vedenje nekaterih italijanskih krogov, ki so ob razpadu Jugoslavije videli priložnost za vrnitev po drugi svetovni vojni izgubljenih ozemelj. V začetku devetdesetih let so tamkajšnji mediji bolj kot kadar koli prej ponavljali zgodbe o etničnem čiščenju, celo genocidu nad Italijani, o slovanski grabežljivosti in o sovraštvu do Italijanov. Čeprav so bila odprta povojna vprašanja po večini urejena z osimskimi sporazumi, se je pokazala potreba po skupni obravnavi bolečih zgodovinskih vprašanj. Oktobra leta 1993 sta se zunanji ministrstvi Slovenije in Italije odločili za ustanovitev mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki bi celovito preučila vse pomembne vidike odnosov med državama in narodoma. Predstavnica slovenske strani je bila sopredsednica komisije profesorica Milica Kacin Wohinc.
Poročilo zajema obdobja od leta 1880, ko smo se v tem delu Evrope začeli zavedati narodnih korenin, do londonske spomenice in začetka normalizacije odnosov med državama leta 1956. Razburljivo obdobje, ko je po prvi svetovni vojni območje Primorske zapustilo več kot sto tisoč Slovencev, pa eksodus več kot 200 tisoč Italijanov iz Istre in Dalmacije po drugi svetovni vojni ter vojne in povojne žrtve. Poročilo ne omenja ne etničnega čiščenja ne etnično motiviranega sovraštva, ki bi vodilo množične poboje.
Komisija je končno poročilo soglasno sprejela na zasedanju v Vidmu leta 2000. Njeni člani Slovenci in Italijani so dosegli soglasje o vznemirljivi preteklosti odnosov med obema narodoma, ob spoznanju, da zgodovinska nasprotja ne smejo prerasti v nasprotja sedanjosti in obremenjevati odnosov v prihodnosti. Osnutek poročila sta leta 2001 objavila Primorski dnevnik in tržaški Il Piccollo, nikoli pa ni bil uradno potrjen v nobenem parlamentu, kar je bila prvotna ideja.
A poročilo je vendar bilo objavljeno. V treh jezikih ga je objavila Nova revija, objavil ga je tudi tržaški krožek Premik in danes je na spletnih straneh dostopno vsakomur, ki ga zanima ta tematika. Dovolj je, da odtipkate besede slovensko- italijanski odnosi. Tako je tudi resnica dostopna vsem, ki to želijo in ki zgodovine ne uporabljajo za dnevno politične potrebe.
Vprašanje zavarovanja nepremičnin je v katastrofalnih poplavah, ki smo jih doživeli v Sloveniji pred dvema tednoma, postalo zelo pomembno, še zlasti, ko smo ugotovili, da tretjina slovenskih domov sploh ni zavarovana, še dodatna tretjina pa naj bi bila zavarovana za prenizko zavarovalno vsoto, še zlasti, ko gre za zavarovanje v primeru poplav in plazov. Naj kaj moramo misliti, ko se odločamo za zavarovanje nepremičnin, je Cirila Štuber spraševala Petra Repnika, zavarovalnega zastopnika, ki dela pri agenciji, ki sodeluje s sedmimi od osmih slovenskih zavarovalnic.
Intenzivne pretoki vode v času poplav so iz rek odnesli tudi ribe in drugi vodni živelj. Ribiške družine, ki upravljajo z ribjim življem v rekah, na najbolj prizadetih območjih so utrpele ogromno materialno škodo. Vode so jim odnesle ribiške domove in ribogojnice. Ob vsem tem se jim letos obeta dvig koncesnin. Obnova rečnega življenja bo dolgotrajna, je Jernejki Drolec povedal sekretar Ribiške zveze Slovenije Igor Miličić.
Pred začetkom novega šolskega leta v poplavah poškodovane šole odpravljajo posledice ujm. Po zdajšnjih podatkih ministrstva za izobraževanje bosta dve šoli kasneje pričeli s poukom. Kljub poškodovanim objektom pa se trenutno kot večja težava izkazujejo neprevozna cestišča. Ključna je v tem trenutku torej sanacija oziroma vsaj začasna ureditev obvozov, da bodo lahko vsi otroci obiskovali pouk. Novinar Rene Markič se je o tem pogovarjal z ravnateljem Osnovne šole Komenda Moste Urošem Križaničem, ravnateljico Osnovne šole neznanih talcev Dravograd Danijelo Ledinek in Borisom Zupančičem z Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. foto: Pixabay
Z današnjim dnem začenja svoj mandat nova uprava Radiotelevizije Slovenija, ki bo prihodnja štiri leta vodila in upravljala javni zavod RTV. Upravo sestavljajo predsednik Zvezdan Martič ter člani Simon Kardum, Andrej Trček in Franci Pavšer, ki bo kot član uprave opravljal funkcijo delavskega direktorja. Pavšer, ki je do zdaj opravljal delo športnega novinarja našega radia in funkcijo podpredsednika Sveta delavcev, je bil na položaj delavskega direktorja izvoljen v drugem krogu internih volitev, na katerih je prejel večino glasov zaposlenih. Več o tem, kakšne bodo naloge delavskega direktorja in katere bodo prve poteze nove uprave, pa v pogovoru z novoizvoljenim delavskim direktorjem Francijem Pavšerjem. Z njim se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Letošnje poplave so prinesle veliko škodo tudi v kmetijstvu. Kmetje so zaskrbljeni zaradi velikih količin mulja in drugega materiala, ki je onesnažil travniške in njivske površine. Kmetijsko gozdarska zbornica pričakuje, da bo država pomagala z vzorčenjem in analiziranjem tal in podprla preverjanje neoporečnosti pridelkov s poplavljenih območij. Usklajevanja o tem, kdo in kako bo izvajal vzorčenje tal in ali bi analize opravili tudi za poplavljene pridelke usklajevanja še potekajo. O vzorčenju tal in revitalizaciji onesnaženih kmetijskih površin pa več v prispevku Jernejke Drolec, ki se je pogovarjala s profesorico za fizično in regionalno geografijo na Univerzi Maribor, dr. Ano Vovk, vodjo Mednarodnega centra za samooskrbo Dole pri Poljčanah.
Državni praznik dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je spomin na dan, ko je Prekmurje po določilih pariške mirovne konference leta 1919 pripadlo takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prekmurski Slovenci so bili takrat po stoletjih znova združeni z matičnim narodom. Iz Prekmurja se je oglasila Lidija Kosi.
Prizadeti v nedavnih poplavah bodo do konca letošnjega leta upravičeni do nižje cene električne energije. Gre za ukrep ministrstva za okolje skupaj z nekaterimi dobavitelji električne energije, ki pokrivajo prizadeta območja. Izbrana gospodinjstva bodo tako plačevala simbolično ceno 0,1 centa na kilovatno uro. Podrobnosti je predstavil Rene Markič. foto: Žiga Živulovič ml./BoBo
Predsednik vlade Robert Golob se je danes srečal s predstavniki Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin. Na sestanku so pregledali, kako potekajo intervencijska in sanacijska dela na območjih, prizadetih od ujme in poplav, ter govorili o novih predlogih in potrebah.
Na enega izmed največjih krščanskih praznikov Marijino vnebovzetje, obhajata ga Katoliška in Pravoslavna cerkev, gostimo ženski, ki pomembno sooblikujeta katoliško skupnost v Sloveniji: redovnico dr. Marijo Šimenc, ki kot prva ženska v zgodovini slovenske Rimskokatoliške cerkve od aprila letos opravlja naloge generalne tajnice Slovenske škofovske konference, in laikinjo, ravnateljico Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani, Sonjo Pungertnik. Kaj jima pomeni veliki šmaren, kakšno je njegovo sporočilo, zakaj je to praznik upanja in o vlogi žensk v Katoliški cerkvi.
S poletjem gredo z roko v roki tudi potovanja. Poleg okoliških držav, kjer počitnikuje največ Slovencev, se nekateri podajo tudi na bolj oddaljene in zahtevne poti. Roka in Katarino Hočevar vleče tudi na druge celine, bila sta namreč že v več kot 80 državah in med drugim preživela tudi več kot devet mesecev v Južni Ameriki. Seveda pa sta se poleg vseh nepozabnih doživetij, spoznavanju novih ljudi in preizkušanju neznane hrane na potovanjih srečala tudi z nekaterimi izzivi. Ker pa se temu, da se nam na potovanjih zgodi tudi kaj neprijetnega, ne moremo izogniti, je Katja Kenda, vodja podjetja Z letalom na poti, razložila Lani Furlan, kako se je v določenih situacijah najbolje odzvati.
Z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije so konec preteklega tedna sporočili, da se rok za oddajo vloge za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za prihodnje študijsko leto zaradi izjemnih okoliščin, ki so nastale ob nedavnih poplavah, podaljšuje do vključno 23. avgusta 2023. Študenti, prizadeti v ujmi, bodo upravičeni tudi do dodatnih 100 točk. Razpis tudi sicer letos prinaša kar nekaj novosti – med drugim način oddaje vloge. Podrobneje v pogovoru, ki ga je z Igorjem Brlekom iz Študentskega doma Ljubljana posnela Andreja Gradišar.
12. avgusta praznujemo Mednarodni dan mladih. Da mladi potrebujejo svoj dan, na katerega lahko opozorijo na svoje težave, stiske in pravice, so na generalni skupščini OZN sklenili že leta 1999. Osrednja tema letošnjega Mednarodnega dne mladih nosi naslov Zelena znanja za mlade: Na poti k trajnostnemu svetu. Mladi največje izzive vidijo na področju duševnega zdravja, stanovanjskega vprašanja ter iskanja varnih in kakovostnih zaposlitev, vse pomembnejše pa so zanje tudi okoljska trajnost, trajnostna mobilnost in podnebne spremembe. Več v prispevku Lane Furlan in Aleša Ogrina.
Vsi, ki so v poplavah ostali brez domov, bodo potrebovali najprej začasne nastanitve, nato pa še trajnejše rešitve v obliki nadomestnih gradenj. A postopki pridobivanja dovoljenj so dolgotrajni in župani z vlado iščejo pot, kako jih pospešiti. O tem, od kod zemljišča, zakaj sprememba občinskega prostorskega načrta lahko traja več let in kako ta čas skrajšati, se je Erna Strniša pogovarjala z Vladimirjem Prebiličem, predsednikom Skupnosti občin Slovenije in županom Kočevja.
V ujmah so bili močno poškodovani tudi nekateri vrtci in šole. Na ministrstvu za izobraževanje zaenkrat ocenjujejo, da bi večina šol 1. septembra lahko normalno začela s poukom, ostale pa najkasneje sredi septembra. Zapleta se tudi pri študentih. Mnogi se namreč ne morejo pripravljati na jesenske izpitne roke, zato ministrstvo univerzam ponuja možnost zamika vpisa. O vsem tem Rene Markič s sogovornikoma Borisom Zupančičem, namestnik direktorja Direktorata za osnovne šole na ministrstvu za izobraževanje, in ministrom za visoko šolstvo Igorjem Papičem. foto: Pixabay
V ponedeljek, 14. avgusta, se v Novem mestu začenja Festival Jazzinty. Vse do sobote, 19. avgusta, se bodo tam odvijale jazzovske delavnice in večerni koncerti. Letošnji Jazzinty se predstavlja s sloganom preteklost = prihodnost. Fokus bo torej na ljudski glasbi v sodobnem času. Več o festivalu in delavnicah je z glasbeno urednico Aljo Kramar spregovorila umetniška vodja festivala Ana Čop.
Čeprav sta vreme in narava pred tednom dni velikemu delu Slovenije prinesla nesrečo in trpljenje, ter dnevi, ki sledijo poplavam in plazovom, minevajo v znamenju odstranjevanja posledic vodne ujme, ne smemo pozabiti, da so šolarji še vedno na počitnicah. Na srečo nekaterih delov Slovenije poplave niso doletele in se lahko počitniške aktivnosti odvijajo nemoteno. Kot vsako leto naš Program za mlade preverja vzdušje na počitniških taborih in delavnicah. Jutri bo v otroški oddaji Radijski ringaraja in mladinski oddaji Hudo še posebej živahno, saj je naša ekipa že od včeraj v Kranjski Gori na taboru Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Od tam so se nam oglasili Vladimir Jovanovič, David Lap, Lara Gril in Špela Šebenik. V pogovoru z vodjo tabora Karmen Povh, enim od mentorjev Seanom Danielom iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike in otroki, ki te dni preživljajo na taboru.
Veliko požrtvovalnost so v najtežjih trenutkih minulega konca tedna pokazali tudi člani društev Gorske reševalne zveze Slovenije. Gorski reševalci so aktivno pomagali na vseh prizadetih območjih. O Intervencijah, ki so jih opravili in tem, kaj gorske reševalce še čaka v naslednjih dneh in tednih, se je s podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije dr. Klemnom Belharjem pogovarjal Aleš Ogrin.
Zveza prijateljev mladine v sodelovanjih s svojimi področnimi društvi organizira brezplačno letovanje za otroke stare od pet do 17 let z območij prizadetih v poplavah. Zaenkrat bo to možno v Dolenjskih toplicah, iščejo pa tudi proste termine na obali. Katja Arhar se je o tem pogovarjala z generalno sekretarko ZPMS Bredo Krašna.
S poplavami so se na prizadetih območjih začeli kopičiti tudi veliki kupi kosovnih odpadkov. V mnogih občinah po državi so se zato samoorganizirali in vzpostavili posebne točke za te odpadke. Ponekod nastajajo veliki kupi, a na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotavljajo, da odvoz v večini primerov trenutno poteka vsaj enkrat dnevno. Ob tem ljudi posebej pozivajo, naj odpadkov, predvsem lesa, ne kurijo sami. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z direktorico Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanjo Bolte. foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Čeprav je Koroška še vedno območje siren, od tam prihajajo tudi dobre novice. Iz Dravograda sta oglasila Metka Pirc in Gašper Adrinek.
Neveljaven email naslov