Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
17. februarja 1859 so v Rimu izvedli krstno predstavo opere Ples v maskah Guiseppeja Verdija, leta 1904 pa so v Milanu na isti dan prvič uprizorili Puccinijevo opero Madame Butterfly. Prav tako je prav 17. februarja leta 1887 je v Ljubljani pogorelo staro Deželno gledališče, ki je stalo na prostoru današnje Filharmonije. Čez pet let so odprli novo, lepše in modernejše Deželno gledališče, današnjo Opero. Vse to so razlogi, da smo 17. februarja 2019 nedeljsko jutro na Prvem namenili prav operi … Kako je nastala ta glasbena zvrst, kako se je razvijala, katere opere najraje poslušamo, kakšen je okus Slovencev za opero? Govorili smo z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom in Vladimirjem Frantarjem, odličnim ljubiteljskim poznavalcem operne ustvarjalnosti pi nas in po svetu, svoja mnenja in spomine pa so dodali tudi poslušalc.
Najbolj priljubljene so italijanske komične opere, pravi poznavalci pa prisegajo na Wagnerja
17. februarja 1859 so v Rimu izvedli krstno predstavo opere Ples v maskah Guiseppeja Verdija, ki z njo ni bil najbolj zadovoljen. Občinstvo pa je predstavo odlično sprejelo in je skladatelja z bučnim aplavzom kar 36-krat priklicalo na oder. Po dveh uprizoritvah so Ples v maskah kmalu igrali na vseh italijanskih odrih. Leta 1904 so v Milanu na isti datum prvič uprizorili Puccinijevo opero Madame Butterfly. Prav tako je prav 17. februarja leta 1887 v Ljubljani pogorelo staro Deželno gledališče, ki je stalo na prostoru današnje Filharmonije. Čez pet let so odprli novo, lepše in modernejše Deželno gledališče, današnjo Opero. Vse to so razlogi, da smo 17. februarja 2019 nedeljsko jutro na Prvem namenili operi …
Opera je nastala konec 16. stoletja v italijanskih Firencah na podlagi antičnih vzorov, na primer grške tragedije. Ampak današnja opera je precej drugačna, pravi dr. Gregor Pompe z Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
“Mi poznamo predvsem repertoar 19. stoletja, ko se nam zdi, da je središčnega pomena v operi arija, torej neka spevna melodija, ki jo potem pevci prepevajo na vseh open-air koncertih. V tistem času je bila arija rezervirana samo za to, da je portretirala najnižje sloje, pastirje, pastirice, medtem ko so kralji in velikaši uporabljali recitale.”
Slovenci, pa tudi drugi narodi, imajo najraje italijanske opere skladateljev, kot so Verdi, Rossini, Puccini, priljubljeni so tudi Mozart, Händel, med “težja” operna dela pa sodijo opere Richarda Straussa in seveda Wagnerjeve opere. Znamenit je Wagnerjev Nibelungov prstan, ki traja kar 4 zaporedne dni po 4 ure. Nastalo je tudi nekaj slovenskih oper, najbolj priljubljen je Foersterjev Gorenjski slavček, sicer pa smo Slovenci bolj “poustvarjalci” tudi na opernem področju. Slovensko operno produkcijo lahko upravičeno s tujo primerja Vladimir Frantar, ki je verjetno eden največjih ljubiteljev opere pri nas. Operne hiše obiskuje ob malih nog in skoraj ni operne hiše na svetu, ki je še ne bi obiskal.
“Opera združuje celo vrsto umetniških vej. Od glasbe, ki je glavna, do literature, slikarstva, arhitekture … Saj veste, kostumografija, scenografija … In to me je od nekdaj privlačilo. Oseba, ki me je v to vpeljala, je bila pa moja mama. Ona je bila ljubiteljica opere in je bila, kot rečemo, kuhana in pečena v ljubljanski operi.”
Za dobro opero je pomembno več sestavin: vsebina oz. zgodba, glasba, vokali, scena in kostumi … Opera se namreč ne le posluša, ampak tudi gleda. S tem so se strinjali tudi poslušalci Prvega, ki so z nami delili svoje mnenje o operi in spomine na posamezne operne predstave. Poslušalec Karel iz Selške doline je v opero rad zahajal pred poroko, zdaj pa razmišlja, da bi svoje obiske opernih hiš obnovil, in sicer kar v sinovi družbi. Tudi mladi rod namreč ni imun na čare opere, kar se je že pred leti kot učiteljica glasbe na osnovni šoli prepričala Marina iz Kamnika. Marjana z Gorenjske je pred mnogo leti obiskala eno najbolj znanih opernih hiš na svetu, Teatro Colón v Buenos Airesu. V vrsto za vstopnico se je morala postaviti že ob štirih zjutraj! Ido iz Hoč je navdušila Metropolitanska opera v New Yorku, Elizabeta iz Bistrice ob Sotli pa rada spremlja operne prenose na televiziji, čeprav takrat vsi okoli nje pobegnejo.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
17. februarja 1859 so v Rimu izvedli krstno predstavo opere Ples v maskah Guiseppeja Verdija, leta 1904 pa so v Milanu na isti dan prvič uprizorili Puccinijevo opero Madame Butterfly. Prav tako je prav 17. februarja leta 1887 je v Ljubljani pogorelo staro Deželno gledališče, ki je stalo na prostoru današnje Filharmonije. Čez pet let so odprli novo, lepše in modernejše Deželno gledališče, današnjo Opero. Vse to so razlogi, da smo 17. februarja 2019 nedeljsko jutro na Prvem namenili prav operi … Kako je nastala ta glasbena zvrst, kako se je razvijala, katere opere najraje poslušamo, kakšen je okus Slovencev za opero? Govorili smo z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom in Vladimirjem Frantarjem, odličnim ljubiteljskim poznavalcem operne ustvarjalnosti pi nas in po svetu, svoja mnenja in spomine pa so dodali tudi poslušalc.
Najbolj priljubljene so italijanske komične opere, pravi poznavalci pa prisegajo na Wagnerja
17. februarja 1859 so v Rimu izvedli krstno predstavo opere Ples v maskah Guiseppeja Verdija, ki z njo ni bil najbolj zadovoljen. Občinstvo pa je predstavo odlično sprejelo in je skladatelja z bučnim aplavzom kar 36-krat priklicalo na oder. Po dveh uprizoritvah so Ples v maskah kmalu igrali na vseh italijanskih odrih. Leta 1904 so v Milanu na isti datum prvič uprizorili Puccinijevo opero Madame Butterfly. Prav tako je prav 17. februarja leta 1887 v Ljubljani pogorelo staro Deželno gledališče, ki je stalo na prostoru današnje Filharmonije. Čez pet let so odprli novo, lepše in modernejše Deželno gledališče, današnjo Opero. Vse to so razlogi, da smo 17. februarja 2019 nedeljsko jutro na Prvem namenili operi …
Opera je nastala konec 16. stoletja v italijanskih Firencah na podlagi antičnih vzorov, na primer grške tragedije. Ampak današnja opera je precej drugačna, pravi dr. Gregor Pompe z Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
“Mi poznamo predvsem repertoar 19. stoletja, ko se nam zdi, da je središčnega pomena v operi arija, torej neka spevna melodija, ki jo potem pevci prepevajo na vseh open-air koncertih. V tistem času je bila arija rezervirana samo za to, da je portretirala najnižje sloje, pastirje, pastirice, medtem ko so kralji in velikaši uporabljali recitale.”
Slovenci, pa tudi drugi narodi, imajo najraje italijanske opere skladateljev, kot so Verdi, Rossini, Puccini, priljubljeni so tudi Mozart, Händel, med “težja” operna dela pa sodijo opere Richarda Straussa in seveda Wagnerjeve opere. Znamenit je Wagnerjev Nibelungov prstan, ki traja kar 4 zaporedne dni po 4 ure. Nastalo je tudi nekaj slovenskih oper, najbolj priljubljen je Foersterjev Gorenjski slavček, sicer pa smo Slovenci bolj “poustvarjalci” tudi na opernem področju. Slovensko operno produkcijo lahko upravičeno s tujo primerja Vladimir Frantar, ki je verjetno eden največjih ljubiteljev opere pri nas. Operne hiše obiskuje ob malih nog in skoraj ni operne hiše na svetu, ki je še ne bi obiskal.
“Opera združuje celo vrsto umetniških vej. Od glasbe, ki je glavna, do literature, slikarstva, arhitekture … Saj veste, kostumografija, scenografija … In to me je od nekdaj privlačilo. Oseba, ki me je v to vpeljala, je bila pa moja mama. Ona je bila ljubiteljica opere in je bila, kot rečemo, kuhana in pečena v ljubljanski operi.”
Za dobro opero je pomembno več sestavin: vsebina oz. zgodba, glasba, vokali, scena in kostumi … Opera se namreč ne le posluša, ampak tudi gleda. S tem so se strinjali tudi poslušalci Prvega, ki so z nami delili svoje mnenje o operi in spomine na posamezne operne predstave. Poslušalec Karel iz Selške doline je v opero rad zahajal pred poroko, zdaj pa razmišlja, da bi svoje obiske opernih hiš obnovil, in sicer kar v sinovi družbi. Tudi mladi rod namreč ni imun na čare opere, kar se je že pred leti kot učiteljica glasbe na osnovni šoli prepričala Marina iz Kamnika. Marjana z Gorenjske je pred mnogo leti obiskala eno najbolj znanih opernih hiš na svetu, Teatro Colón v Buenos Airesu. V vrsto za vstopnico se je morala postaviti že ob štirih zjutraj! Ido iz Hoč je navdušila Metropolitanska opera v New Yorku, Elizabeta iz Bistrice ob Sotli pa rada spremlja operne prenose na televiziji, čeprav takrat vsi okoli nje pobegnejo.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Spremenjen družinski zakonik istospolnim parom omogoča sklepanje zakonskih zvez in jim dopušča možnost, da posvojijo otroka pod enakimi pogoji kot raznospolni pari. V tem tednu pa so nasprotniki sprememb v državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, državni svet pa je izglasoval veto na novelo družinskega zakonika. Podporniki zakona pravijo, da nasprotniki uporabljajo diskurz zastraševanja, pri katerem ne gre za zaščito otrok in še, da že posvojitvena statistika negira njihove argumente. V Sloveniji namreč izvedemo le med 40 in 50 posvojitev letno.
Jutri zaznamujemo mednarodni dan bele palice. Bela palica je med polnočutnimi ljudmi vse bolj prepoznana kot simbol, da pred njimi stoji slep človek, slepim pa pomaga pri neodvisnem, samostojnem in varnem življenju. Ob tej priložnosti bodo jutri pri Združenju prijateljev slepih Slovenije v Celju pripravili že 18. mednarodno srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev Biseri Savinje, na Kongresnem trgu v Ljubljani pa si lahko ogledate razstavo Ustvarjalci sprememb, ki mimoidoče seznanja s pomembnimi dosežki slepih in slabovidnih. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Mateja Žnuderla, ki je v pogovoru opozoril na vrsto odprtih vprašanj, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjem življenju.
Islandija velja za državo, kjer je stopnja enakosti največja na svetu. Zaradi enakosti so, tako kažejo številne raziskave, prebivalke in prebivalci Islandije eni izmed najsrečnejših ljudi na svetu. Vsako leto pa islandska vlada sprejme na desetine zakonov, ki pripomorejo k še večji enakosti. Eden izmed takšnih zakonov je islandskim očetom omogočil, da lahko po rojstvu otroka ostanejo doma in skrbijo za dojenčka v enakem obsegu kot ženske. Voditeljica Tita Mayer se je pogovarjala z raziskovalko družinskih politik na Univerzi na Islandiji dr. Ásdís A?albjörg Arnalds.
Podobe partizanke Brine, ki v vojaških hlačah in škornjih pleše na mitingu po prisegi bork in borcev Rabske brigade 23. septembra 1943 so ene izmed najbolj ikoničnih fotografij legendarne plesalke in koreografinje Marte Paulin. Njeno življenje je zdaj kronološko popisano v knjigi Samo en ples, ki jo je napisala njena hči Malina Schmidt Snoj. Na predstavitvi knjige je bil Miha Žorž.
Že velikokrat - pravzaprav prevečkrat - smo na naših valovih govorili o domnevnih nepravilnostih v različnih podjetjih in težavah delavcev, tudi o težavah poklicnih voznikov. Tokrat predstavljamo zgodbo enega od njih, ki je svojo pravico iskal tudi na sodišču in ostal praznih rok ter z občutkom, da se mu je zgodila velika krivica. Za piko na i mu grozi še rubež, ker bi mora poravnati tudi sodne stroške toženega delodajalca, za kar pa denarja nima. Ne iščemo nikogaršnjih napa, gre zgolj za zgodbo, ki ji je prisluhnila Karmen Štrancar Rajevec.
Danes obeležujemo mednarodni dan deklic, ki letos poteka pod sloganom »Naš čas je zdaj – naše pravice, naša prihodnost«. Združeni narodi ugotavljajo napredek pri naslavljanju položaja deklic, a še vedno je veliko deklic in žensk po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Kar 32 milijonov deklic ne obiskuje osnovne šole, v nekaterih državah beležijo porast otroških porok in spolnega nasilja, zaskrbljujoč pa je tudi položaj deklet v Ukrajini in v Iranu. Novinarka Tita Mayer se je o položaju deklic pogovarjala z direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel.
Za chefinjo Ano Roš je produktivno leto. Potem ko je v sodelovanju s slovenskim trgovcem odprla trgovinico sredi prestolnice, so se v petek odprla še vrata pekarne Ana. Kuharska mojstrica ne počiva, čaka jo še nekaj projektov. Predvsem pa se v novi pekarni lahko ustvarjalno izražata mlada pekovska mojstra Nataša Đurič in Anže Kranjec. Več v prispevku Tine Lamovšek.
Fotografska razstava, ki poziva k opredeljevanju do darovanja organov
V Ljubljani se začenja festival Mesto žensk. Rdeča nit 28. festivala sodobnih umetnosti je umetniško raziskovanje rasizma in ekonomskega izkoriščanja, s poudarkom na kolonizaciji jugovzhodne Evrope. Festival napoveduje Miha Žorž.
Papež Frančišek in uradni Vatikan sta v mesecih od začetka vojne v Ukrajini obelodanila že okoli 90 mirovniških izjav in pobud. Ne čudi torej, da o poteh za doseganje miru prav v Rimu razpravljajo tudi filozofi in religiologi z različnih univerz sveta. Zato pa prijetno preseneča, da so simpozij, ki se včeraj in danes odvija na rimskem kampusu Avstralske katoliške univerze, priredili na slovensko pobudo. Podrobneje naš dopisnik Janko Petrovec.
Danes je svetovni dan cerebralne paralize, zato vas Zveza Sonček vabi, da se jim pridružite na ulicah in trgih slovenskih mest, ali pa obiščete Centre Sonček po Sloveniji, saj so odprli svoja vrata in pripravili številne dejavnosti. Cerebralna paraliza je najpogostejša telesna okvara v otroštvu. Je posledica poškodbe razvijajočih se možganov v času nosečnosti, poroda ali v prvih dveh letih življenja. Letos svetovni dan poteka pod geslom »Milijon razlogov«. Namen svetovnega gibanja je ozaveščanje o cerebralni paralizi in podpora tem ljudem v skupnosti na način, da lahko razvijajo in izražajo svoje sposobnosti in zmožnosti, ki jih imajo. Petra Medved se je ob tej priložnosti pogovarjala z direktorjem Zveze Sonček Iztokom Suhadolnikom in uporabnico Varstveno-delovnega centra Sonček Urško Jurman.
Slovenske šole so pred dobrim mesecem odprle svoja vrata za okrog 270.000 učencev in dijakov. Njihovo število v zadnjih letih narašča zaradi večjih generacij otrok, učiteljev pa vse bolj primanjkuje. Bilo naj bi jih več kot tisoč premalo, še posebej kritična so področja matematike, fizike in računalništva. Tudi na to je dobro opozoriti ob 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljev. Ampak ostanimo pri pozitivnih plateh: učiteljski poklic je lahko zelo lep, kar nam je iz prve roke povedal krajinski arhitekt dr. Rock Finale, ki pa je svoje prave poslanstvo našel kot srednješolski učitelj.
Neveljaven email naslov