17. februarja 1859 so v Rimu izvedli krstno predstavo opere Ples v maskah Guiseppeja Verdija, leta 1904 pa so v Milanu na isti dan prvič uprizorili Puccinijevo opero Madame Butterfly. Prav tako je prav 17. februarja leta 1887 je v Ljubljani pogorelo staro Deželno gledališče, ki je stalo na prostoru današnje Filharmonije. Čez pet let so odprli novo, lepše in modernejše Deželno gledališče, današnjo Opero. Vse to so razlogi, da smo 17. februarja 2019 nedeljsko jutro na Prvem namenili prav operi … Kako je nastala ta glasbena zvrst, kako se je razvijala, katere opere najraje poslušamo, kakšen je okus Slovencev za opero? Govorili smo z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom in Vladimirjem Frantarjem, odličnim ljubiteljskim poznavalcem operne ustvarjalnosti pi nas in po svetu, svoja mnenja in spomine pa so dodali tudi poslušalc.

Najbolj priljubljene so italijanske komične opere, pravi poznavalci pa prisegajo na Wagnerja

17. februarja 1859 so v Rimu izvedli krstno predstavo opere Ples v maskah Guiseppeja Verdija, ki z njo ni bil najbolj zadovoljen. Občinstvo pa je predstavo odlično sprejelo in je skladatelja z bučnim aplavzom kar 36-krat priklicalo na oder. Po dveh uprizoritvah so Ples v maskah kmalu igrali na vseh italijanskih odrih. Leta 1904 so v Milanu na isti datum prvič uprizorili Puccinijevo opero Madame Butterfly. Prav tako je prav 17. februarja leta 1887 v Ljubljani pogorelo staro Deželno gledališče, ki je stalo na prostoru današnje Filharmonije. Čez pet let so odprli novo, lepše in modernejše Deželno gledališče, današnjo Opero. Vse to so razlogi, da smo 17. februarja 2019 nedeljsko jutro na Prvem namenili operi …

Opera je nastala konec 16. stoletja v italijanskih Firencah na podlagi antičnih vzorov, na primer grške tragedije. Ampak današnja opera je precej drugačna, pravi dr. Gregor Pompe z Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

“Mi poznamo predvsem repertoar 19. stoletja, ko se nam zdi, da je središčnega pomena v operi arija, torej neka spevna melodija, ki jo potem pevci prepevajo na vseh open-air koncertih. V tistem času je bila arija rezervirana samo za to, da je portretirala najnižje sloje, pastirje, pastirice, medtem ko so kralji in velikaši uporabljali recitale.”

Slovenci, pa tudi drugi narodi, imajo najraje italijanske opere skladateljev, kot so Verdi, Rossini, Puccini, priljubljeni so tudi Mozart, Händel, med “težja” operna dela pa sodijo opere Richarda Straussa in seveda Wagnerjeve opere. Znamenit je Wagnerjev Nibelungov prstan, ki traja kar 4 zaporedne dni po 4 ure. Nastalo je tudi nekaj slovenskih oper, najbolj priljubljen je Foersterjev Gorenjski slavček, sicer pa smo Slovenci bolj “poustvarjalci” tudi na opernem področju. Slovensko operno produkcijo lahko upravičeno s tujo primerja Vladimir Frantar, ki je verjetno eden največjih ljubiteljev opere pri nas. Operne hiše obiskuje ob malih nog in skoraj ni operne hiše na svetu, ki je še ne bi obiskal.

“Opera združuje celo vrsto umetniških vej. Od glasbe, ki je glavna, do literature, slikarstva, arhitekture … Saj veste, kostumografija, scenografija … In to me je od nekdaj privlačilo. Oseba, ki me je v to vpeljala, je bila pa moja mama. Ona je bila ljubiteljica opere in je bila, kot rečemo, kuhana in pečena v ljubljanski operi.”

Za dobro opero je pomembno več sestavin: vsebina oz. zgodba, glasba, vokali, scena in kostumi … Opera se namreč ne le posluša, ampak tudi gleda. S tem so se strinjali tudi poslušalci Prvega, ki so z nami delili svoje mnenje o operi in spomine na posamezne operne predstave. Poslušalec Karel iz Selške doline je v opero rad zahajal pred poroko, zdaj pa razmišlja, da bi svoje obiske opernih hiš obnovil, in sicer kar v sinovi družbi. Tudi mladi rod namreč ni imun na čare opere, kar se je že pred leti kot učiteljica glasbe na osnovni šoli prepričala Marina iz Kamnika. Marjana z Gorenjske je pred mnogo leti obiskala eno najbolj znanih opernih hiš na svetu, Teatro Colón v Buenos Airesu. V vrsto za vstopnico se je morala postaviti že ob štirih zjutraj! Ido iz Hoč je navdušila Metropolitanska opera v New Yorku, Elizabeta iz Bistrice ob Sotli pa rada spremlja operne prenose na televiziji, čeprav takrat vsi okoli nje pobegnejo.