Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maturantska parada v Ljubljani znova dviga veliko prahu. Na Dijaški skupnosti Ljubljana opozarjajo, da organizator, plesna šola Urška Pro, želi dijakom, ki za maturantski ples niso izbrali njihove plesne šole, za udeležbo na paradi zaračunati 59€. Dijaška skupnost meni, da je parada s tem postala predmet izsiljevanja dijakov, v celotno zgodbo naj bi bile vpletene celo grožnje s strani predstavnikov plesne šole Urška Pro. Ti vse skupaj ostro zavračajo in zatrjujejo, da cena za vse maturante ostaja 10€ in da se držijo sporazuma z Mestno občino Ljubljana, podpisanega januarja letos. Več Jure Čepin.
Bodo dijaki za parado res morali odšteti 59 evrov?
Maturantska parada v Ljubljani znova dviga veliko prahu. Na Dijaški skupnosti Ljubljana opozarjajo, da organizator, plesna šola Urška Pro, želi dijakom, ki za maturantski ples niso izbrali njihove plesne šole, za udeležbo na paradi zaračunati 59€. Dijaška skupnost meni, da je parada s tem postala predmet izsiljevanja dijakov, v celotno zgodbo naj bi bile vpletene celo grožnje s strani predstavnikov plesne šole Urška Pro. Ti vse skupaj ostro zavračajo in zatrjujejo, da cena za vse maturante ostaja 10€ in da se držijo sporazuma z Mestno občino Ljubljana, podpisanega januarja letos.
Dijaška skupnost Ljubljana pravi, da je v začetku šolskega leta direktor plesne šole UrškaPro, Boris Prokofjev, na predstavitvah svoje plesne šole, dijakom dejal, da bodo v primeru, da ne izberejo njegove plesne šole za organizacijo maturantskega plesa, za udeležbo na maturantski paradi morali plačati 59 evrov. Dijaška skupnost je nato stopila v stik z Mestno občino Ljubljana, kjer so zatrdili, da v primeru, da bo cena maturantske parade znašala 59 evrov, MOL ne bo odstopil javnih površin za organizacijo dogodka. Kristijan Briški, predsednik Dijaške skupnosti Ljubljana, pojasnjuje nadaljevanje zgodbe.
Dober mesec kasneje smo se srečali pri gospodu županu – predstavniki Dijaške skupnosti Ljubljana, predstavniki plesne šole Bolero, predstavniki plesne šole Urška in ravnatelji nekaterih srednjih šol. Dogovorili smo se za točno določeno ceno, ki naj bi bila 10 evrov in DDV. Dogovorili smo se tudi, kaj vse ta znesek dijakom ponudi – ves material, zajtrk, udeležbo na paradi in vstopnino na “after party”. Dogovorili smo se tudi, da bo Plesna šola Urška 10 000 evrov plačala dijaški organizaciji, če se dogovora, s katerim so se strinjali vsi na sestanku, ne bo držala.
Ob začetku oglaševanja dogodka so se nato znova pojavile manipulacije, saj je bil oglaševani znesek spet 59 evrov, tako pravijo na Dijaški skupnosti Ljubljana, kjer dodajajo še, da so bili s strani predstavnikov plesne šole Urške Pro deležni groženj, da bodo proti njim uporabili vsa pravna sredstva in da bodo razkrili vsa njihova imena. No, druga stran, torej plesna šola Urška Pro vse skupaj ostro zavrača, solastnica Urške Pro Mateja Hočevar Prokofjev pojasnjuje, da so junija lani resda pripravili brošuro, v kateri so navedli informacijo o višini stroška organizacije Maturantske parade in ta je 59€ na udeleženca. V avgustu in oktobru so nato na sestankih na MOL potekali pogovori o organizaciji parade in o ceni, kar so na zadnjem srečanju tudi strnili v ključne točke. Glede domnevnih groženj pa Mateja Prokofjev pravi, da gre za laž in sprenevedanje predstavnikov Dijaške skupnosti Ljubljana, grožnje niso bile nikoli niti izrečene niti zapisane, da so na družbenih omrežjih določene zadeve zgolj pojasnjevali, da pa so vsa ta pojasnila oz. objave že izbrisane. Dodajajo še, da pri organizaciji parade vsako leto sodeluje veliko število dijakinj in dijakov, s čimer je zagotovljen zadosten vpliv tistih, ki jim je prireditev tudi namenjena.
Z vprašanji pa smo se obrnili tudi na Mestno občino Ljubljana, od koder so pisno sporočili, da si ves čas prizadevajo, da bi vsi deležniki našli skupni jezik ter da bi zaradi maturantk in maturantov parada lahko izvedli. Slovensko cesto organizatorjem odstopijo brezplačno, ima pa sama organizacija določene stroške. Zato so se dogovorili, da je strošek organizacije maturantske parade 10 € na udeleženca. In še – glede na to, da se organizator velikokrat ne drži dogovora oziroma je ves čas potrebna kontrola in opozarjanje, hkrati pa je vsako leto večje nezadovoljstvo vseh z organizatorjem, razmišljamo tudi o možnosti spremembe izvajalca oz. da občina sama prevzame izvedbo maturantske parade.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Maturantska parada v Ljubljani znova dviga veliko prahu. Na Dijaški skupnosti Ljubljana opozarjajo, da organizator, plesna šola Urška Pro, želi dijakom, ki za maturantski ples niso izbrali njihove plesne šole, za udeležbo na paradi zaračunati 59€. Dijaška skupnost meni, da je parada s tem postala predmet izsiljevanja dijakov, v celotno zgodbo naj bi bile vpletene celo grožnje s strani predstavnikov plesne šole Urška Pro. Ti vse skupaj ostro zavračajo in zatrjujejo, da cena za vse maturante ostaja 10€ in da se držijo sporazuma z Mestno občino Ljubljana, podpisanega januarja letos. Več Jure Čepin.
Bodo dijaki za parado res morali odšteti 59 evrov?
Maturantska parada v Ljubljani znova dviga veliko prahu. Na Dijaški skupnosti Ljubljana opozarjajo, da organizator, plesna šola Urška Pro, želi dijakom, ki za maturantski ples niso izbrali njihove plesne šole, za udeležbo na paradi zaračunati 59€. Dijaška skupnost meni, da je parada s tem postala predmet izsiljevanja dijakov, v celotno zgodbo naj bi bile vpletene celo grožnje s strani predstavnikov plesne šole Urška Pro. Ti vse skupaj ostro zavračajo in zatrjujejo, da cena za vse maturante ostaja 10€ in da se držijo sporazuma z Mestno občino Ljubljana, podpisanega januarja letos.
Dijaška skupnost Ljubljana pravi, da je v začetku šolskega leta direktor plesne šole UrškaPro, Boris Prokofjev, na predstavitvah svoje plesne šole, dijakom dejal, da bodo v primeru, da ne izberejo njegove plesne šole za organizacijo maturantskega plesa, za udeležbo na maturantski paradi morali plačati 59 evrov. Dijaška skupnost je nato stopila v stik z Mestno občino Ljubljana, kjer so zatrdili, da v primeru, da bo cena maturantske parade znašala 59 evrov, MOL ne bo odstopil javnih površin za organizacijo dogodka. Kristijan Briški, predsednik Dijaške skupnosti Ljubljana, pojasnjuje nadaljevanje zgodbe.
Dober mesec kasneje smo se srečali pri gospodu županu – predstavniki Dijaške skupnosti Ljubljana, predstavniki plesne šole Bolero, predstavniki plesne šole Urška in ravnatelji nekaterih srednjih šol. Dogovorili smo se za točno določeno ceno, ki naj bi bila 10 evrov in DDV. Dogovorili smo se tudi, kaj vse ta znesek dijakom ponudi – ves material, zajtrk, udeležbo na paradi in vstopnino na “after party”. Dogovorili smo se tudi, da bo Plesna šola Urška 10 000 evrov plačala dijaški organizaciji, če se dogovora, s katerim so se strinjali vsi na sestanku, ne bo držala.
Ob začetku oglaševanja dogodka so se nato znova pojavile manipulacije, saj je bil oglaševani znesek spet 59 evrov, tako pravijo na Dijaški skupnosti Ljubljana, kjer dodajajo še, da so bili s strani predstavnikov plesne šole Urške Pro deležni groženj, da bodo proti njim uporabili vsa pravna sredstva in da bodo razkrili vsa njihova imena. No, druga stran, torej plesna šola Urška Pro vse skupaj ostro zavrača, solastnica Urške Pro Mateja Hočevar Prokofjev pojasnjuje, da so junija lani resda pripravili brošuro, v kateri so navedli informacijo o višini stroška organizacije Maturantske parade in ta je 59€ na udeleženca. V avgustu in oktobru so nato na sestankih na MOL potekali pogovori o organizaciji parade in o ceni, kar so na zadnjem srečanju tudi strnili v ključne točke. Glede domnevnih groženj pa Mateja Prokofjev pravi, da gre za laž in sprenevedanje predstavnikov Dijaške skupnosti Ljubljana, grožnje niso bile nikoli niti izrečene niti zapisane, da so na družbenih omrežjih določene zadeve zgolj pojasnjevali, da pa so vsa ta pojasnila oz. objave že izbrisane. Dodajajo še, da pri organizaciji parade vsako leto sodeluje veliko število dijakinj in dijakov, s čimer je zagotovljen zadosten vpliv tistih, ki jim je prireditev tudi namenjena.
Z vprašanji pa smo se obrnili tudi na Mestno občino Ljubljana, od koder so pisno sporočili, da si ves čas prizadevajo, da bi vsi deležniki našli skupni jezik ter da bi zaradi maturantk in maturantov parada lahko izvedli. Slovensko cesto organizatorjem odstopijo brezplačno, ima pa sama organizacija določene stroške. Zato so se dogovorili, da je strošek organizacije maturantske parade 10 € na udeleženca. In še – glede na to, da se organizator velikokrat ne drži dogovora oziroma je ves čas potrebna kontrola in opozarjanje, hkrati pa je vsako leto večje nezadovoljstvo vseh z organizatorjem, razmišljamo tudi o možnosti spremembe izvajalca oz. da občina sama prevzame izvedbo maturantske parade.
Al Jazeera poroča, da naj bi po navedbah Hamasa izraelski izstrelki ponoči zadeli tri stanovanjske stavbe. V napadu naj bi umrlo več ljudi, med njimi tudi palestinski novinar, mnogi pa naj bi bili ujeti v ruševinah. Izraelska vojska je ponoči napadla tudi begunsko taborišče Džabalija v Gazi. Umrlo je najmanj deset Palestincev. Samo v nedeljo je bilo tam ubitih 110 Palestincev. BBC poroča tudi o izraelskih napadih na Han Junis na jugu in na osrednji del Gaze ter o racijah na zasedenem Zahodnem bregu. Kakšne so zadnje novice?
Včasih nam zmanjka prava beseda ali pa ne znamo česa najbolje opisati. Drugič spet se srečamo z besedilom, ki je iz takega ali drugačnega razloga prezapleteno in bi potrebovali poenostavljeno verzijo. Pri takšnih in drugačnih jezikovnih zagatah danes lahko pomaga cela vrsta spletnih slovarjev in drugih jezikovnih orodij, ki so na spletu prosto dostopna. V veliko pomoč so tudi vsem, ki se slovenščine šele učijo. Iz njih pa se da celo razbrati, kako se sodobna slovenščina skozi čas spreminja. Digitalna jezikova orodja najdete na spodnjih povezavah.
ChatGPT in sorodni modeli t. i. generativne umetne inteligence so zaznamovali letošnje leto in temeljito zabrisali meje tega, kaj obvlada umetna inteligenca in čemu je kos samo človek. Zmogljivosti novih orodij zdaj spreminjajo številne poklice in odpirajo nove možnosti uporabe orodij umetne inteligence. Sočasno pa se je pokazala tudi potreba, da pri tako odločilni tehnologiji nismo odvisni od produktov ameriških tehnoloških podjetij, je poudaril dr. Simon Krek, vodja Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.
Če se na prvi pogled zdi, da gozdovi v Sloveniji dobro kljubujejo podnebnim spremembam, pa se v resnici v gozdovih marsikaj dogaja. Bolj kot bo v naslednjih letih vroče, večja bo ogroženost drevesnih vrst, ki trenutno prevladujejo v naših gozdovih. Bomo na območju Slovenije do konca stoletja imeli samo še sredozemsko makijo? Jernejka Drolec se je ob robu posveta, ki so ga organizirale nevladne organizacije Focus, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic in CIPRA, o vlogi gozdnih sistemov v luči podnebnih sprememb pogovarjala z dr. Primožem Simončičem z Gozdarskega inštituta Slovenije. Vprašala ga je, kakšne scenarije za gozdove izrisujejo raziskave.
Brž ko se temperature spustijo pod ničlo, lahko v skoraj vsakem mestu najdemo drsališče. In kljub temu, da je zadnja leta vse manj zaledenelih jezer, na katerih lahko drsamo, so umetna drsališča dobra alternativa. Po odgovore, kako umetna drsališča v mestih nastanejo, se je odpravila Lana Furlan. Prispevek je prebrala Lucija Fatur.
Trst, mesto, ki je bilo nekoč tudi slovensko, potem vse manj, se spreminja. Prihaja do deasimilacije, ugotavljajo raziskovalci in temu pritrjuje tudi Živa Pahor, novinarka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu, kjer je tudi odraščala.
Brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš, s katero lahko hitro prepoznamo hranilno sestavo živil, potrošnikom po novem sporoča tudi ali neko živilo ali pijača spada med živila, priporočena za varovanje srca in ožilja. V tem primeru se bo na zaslonu poleg semaforja o hranilni sestavi pokazal srček - znak varovalnega živila. V registru aplikacije VešKajJeš, ki se dopolnjuje, je trenutno dobrih 1400 živil z znakom varovalnega živila. Ta aplikacija spodbuja živilska podjetja k bolj zdravi reformulaciji izdelkov. V okviru projekta, v katerem sodelujejo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije in Inštitut za nutricionistiko, izvajajo tudi usposabljanja za uporabo aplikacije za mladostnike in starejše. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Pogozdovanje goriškega Krasa bodo po uničujočem lanskem požaru odslej poleg prostovoljcev opravljali tudi brezpilotni letalniki - droni. Ti bodo spuščali semenske kroglice predvsem na težko dostopnih pobočjih in s tem pripomogli k ponovnemu oživljanju gozda na požganem kraškem območju. To bo prva tovrstna setev gozdnega drevja v Sloveniji. Kako bo izgledalo pa so v deževnem dopoldnevu predstavili v Selah na Krasu. Tam je bil tudi Valter Pregelj.
Ministrstvo za kulturo v javno razpravo pošilja predlog novega zakona o medijih. Eden ključnih ciljev novega zakona je povečati preglednost lastništva in financiranja medijev. Z ukrepi pa naj bi spodbujali tudi medijsko raznolikost.
Današnji mednarodni dan gora praznujemo skupaj s človekom, ki je prvi osvojil vse osemtisočake in je prvi, ki je samostojno priplezal na Mount Everest brez dodatnega kisika. Na manjšo turnejo po Sloveniji se je odpravil Reinhold Messner – legenda alpinizma. Skupaj z ženo Dianne je namreč napisal knjigo z naslovom Podobe smisla. Knjiga govori o odrekanju kot navdihu za uspešno življenje. V Sloveniji ju je sprejel Viki Grošelj, prav tako zaprisežen alpinist in avtor številnih knjig. Kdaj se je čemu bolje odreči in kako se kot alpinist sooča s starostjo, pa v prispevku Lane Furlan. FOTO: Pixabay
Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah 2023 ali COP28 je 28. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki poteka od 30. novembra do jutri, 12. decembra 2023 v Expo Cityju v Dubaju. Konferenca poteka vsako leto od prvega podnebnega sporazuma ZN leta 1992. Konference COP so namenjene vladam, da se dogovorijo o politikah za omejevanje dviga globalne temperature in prilagajanje vplivom, povezanim s podnebnimi spremembami. Letošnja konferenca je bila deležna številnih kritik glede izbire Združenih arabskih emiratov za državo gostiteljico, glede na to, da gre za največjega proizvajalca fosilnih goriv na svetu. V Dubaju je tudi Špela Novak.
S projektom 'Srečno, knapi!' so na pobudo lokalne skupnosti začeli v Mestnem muzeju Krško prve korake zaščite senovske rudarske dediščine, ki širši javnosti ni tako znana kot na primer nekaj deset kilometrov oddaljena zasavska. A je rudarstvo značilno tudi za Senovo. Leta 1996 so se po 200-letni tradiciji premogovništva v kraju začela zapiralna dela Rudnika Senovo, dokončno so rudniško jamo zaprli celo desetletje pozneje. Dolgoletna želja po ohranitvi rudarske dediščine kraja se zdaj končno uresničuje, po novem filmu s pričevanji rudarjev bo muzej popisal ohranjeno gradivo in v letu 2025 napovedujejo stalno zbirko.
Pol leta nas loči od volitev (6.-9. maj 2024), ki bodo prinesle novo sestavo Evropskega parlamenta. Edina neposredno voljena evropska ustanova bo po novem imela 15 poslanskih sedežev več, kot jih ima zdaj, torej 720, Sloveniji pripada eno poslansko mesto več, volili bomo torej 9 poslank oziroma poslancev iz Slovenije. Kakšno kampanjo snuje Evropski parlament, o dosedanjih dosežkih in izzivih, ki čakajo Evropsko unijo v prihodnjem mandatu, o poznavanju delovanja Unije med vsakdanjimi ljudmi, nam je med obiskom v Sloveniji pojasnil glavni govorec in generalni direktor za komuniciranje Evropskega parlamenta Jaume Duch. Z njim se je pogovarjal Luka Robida.
Med imena, ki so sinonim za slovensko slikarsko umetnost, gotovo sodijo Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen, zanosni umetniki, občutljivi občudovalci slovenske zemlje, ki so jim pri Cankarjevi založbi namenili monografijo, elitno bibliografsko izdajo z naslovom Mojstri slovenskega impresionizma. Kot pravi umetnostni zgodovinar in profesor slovenščine, upokojeni univerzitetni profesor dr. Milček Komelj, so impresionistične umetnine, ki so se uveljavile v 30. letih 20. stoletja postale pravcate svete podobe in tudi statusni simbol družbene elite. To je bil čas cvetenja slovenske likovne umetnosti, čeprav so bile življenjske razmere za te umetnike tudi takrat slabe.
Ustavitev krčenja gozdov ni pomembna le v luči ohranjanja naših gospodarstev in blaginje, pač pa je nujna za to, da se izognemo ekološkemu kolapsu. To med drugim poudarja Kaja Blumtritt iz organizacije ClientEarth, ena izmed udeleženk posveta o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb.
Najbrž redko pomislite na to, da bi popravili star gospodinjski aparat, ki mu je že potekla garancija. Na trgu so že novi, boljši, težko pa je najti serviserja, ki bi to naredil za dostopno ceno. Pri podjetju ZEOS so pripravili zemljevid 200 aktivnih serviserjev, ki so pripravljeni servisirati naše pokvarjene aparate tudi po poteku garancije. Stari aparat v tem primeru odnese v popravilo dobrih 34% lastnikov, za popravilo pa so pripravljeni plačati od petine do tretjine vrednosti novega aparata. Pri Zeosu menijo, da bi bila življenjska doba aparatov precej daljša, če bi imeli uporabniki dovolj znanja za pravilno vzdrževanje in uporabo. Prav tako pa bi se manjših popravil marsikdo lotil tudi sam, če bi imel dostop do razumljivih navodil. Zato so v sklopu njihovega projekta Life, Spodbujamo e-krožno, pripravili obsežna video navodila o vzdrževanju in servisiranju aparatov.
Rezultati mednarodne raziskave PISA 2022 kažejo na upad znanja naših 15-letnikov v matematični, naravoslovni in bralni pismenosti. Upad dosežkov med letoma 2018 in 2022 se je sicer pokazal pri mnogih državah OECD, ki sodelujejo v raziskavi, a v Sloveniji je bil višji kot drugod. Povprečna dosežka iz matematike in naravoslovja se sicer še vedno umeščata nad povprečje držav članic OECD, v bralni pismenosti pa so slovenski mladi slabši od povprečja, s čimer se oddaljujemo od evropskega cilja, da bi imeli manj kot 15 % mladih, ki ne dosegajo osnovne, temeljne ravni bralne pismenosti. Raziskava je pokazala, da je takih v Sloveniji kar četrtina. Kakšni so razlogi za upad pismenosti mladih?
V Sloveniji svoj kratek obisk končuje misijonar in človekoljub Pedro Opeka. Domovino svojih staršev je tokrat obiskal po osmih letih. Navdušili ga niso le ljudje, ampak tudi sneg, ki ga je vnovič videl po petdesetih letih. Pogovor z misijonarjem, ki je bil na petdnevnem obisku zelo zaseden, je posnela Nataša Lang.
Pogovor z basistom Erikom Čeboklijem pred koncertom z Big Bandom RTV Slovenija, ki je posvečen slovitemu basistu Jacu Pastoriusu. Pastorius je bil izredno virtuozen glasbenik, ki je ob svojih avtorskih projektih med drugim sodeloval s kitaristom Patom Matheneyjem in pevko Joni Mitchel, najbolj pa ga verjetno poznamo iz zasedbe Weather Report. Koncert je na sporedu v četrtek, 7. decembra, v Siti teatru v Ljubljani. Solist bo basist Erik Čebokli, orkester pa bo vodil Sigi Feigl.
Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja je pokazala velik upad t.i. državljanske vednosti. Gre za odnos do aktivnega državljanstva, ki se kaže tudi z nameravano udeležbo na volitvah. Raziskavo, ki je edina te vrste na svetu, je koordiniral Pedagoški inštitut. Poslušalke in poslušalci Prvega so v torkovi kontaktni oddaji o tem razmišljali na glas.
Neveljaven email naslov