Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Agencija za varnost prometa in policija v ponedeljek začenjata prvi del nacionalne preventivne akcije "motoristi". Z njo želi opozoriti motoriste, naj ne podcenjujejo voznih razmer, vse ostale udeležence v prometu pa pozvati k strpni in preudarni vožnji ter dodatni previdnosti na cesti. Več o akciji Jure Čepin.
Agencija za varnost prometa in policija o varni vožnji pred začetkom motoristične sezone
Agencija za varnost prometa in policija v ponedeljek začenjata prvi del nacionalne preventivne akcije “motoristi”. Z njo želi opozoriti motoriste, naj ne podcenjujejo voznih razmer, vse ostale udeležence v prometu pa pozvati k strpni in preudarni vožnji ter dodatni previdnosti na cesti.
Statistika in izkušnje preteklih let namreč kažejo, da se največ nesreč zgodi prav ob začetku in koncu motoristične sezone, ko vozne razmere niso ustrezne, motoristi pa svoje sposobnosti pogosto precenijo, svari direktor Agencije za varnost prometa Igor Velov.
“Na začetku se vsem mudi, ko vidijo sonček, da zapeljejo motor ven, ob koncu sezone pa želijo prevoziti še kakšen kilometer, kljub temu da je zunaj že mraz oziroma slabo vreme. Tudi kot motorist bi kolege opozoril, naj ne podcenjujejo voznih razmer, saj so te še vedno slabe, po drugi strani pa naj ne precenjujejo svojih sposobnosti, saj nekaj mesecev nismo vozili, občutki niso pravi, nekaj kilometrov je treba narediti, da se ogreje ne samo motor, pač pa tudi naše telo.”
Lani se je na naših cestah pripetilo 941 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil, kar je 14 odstotkov manj kot v letu 2017. Manj je bilo tudi smrtnih žrtev, in sicer 18 – 16 motoristov in dva mopedista. Med huje telesno poškodovanimi se je delež zmanjšal za 13 odstotkov (iz 204 na 177), število lažje telesno poškodovanih pa za 15 odstotkov (iz 618 na 524). Sicer pa je lani po številu smrtnih žrtev izstopal predvsem mesec september, ko je bilo smrtnih žrtev 8 oz. kar 44 % vseh umrlih voznikov enoslednih motornih vozil v letu 2018. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije izpostavlja nekaj skupnih značilnosti motorističnih nesreč.
“Nesreče se najpogosteje dogajajo med vikendi v popoldanskem času, to so nesreče, v katerih beležimo največje število smrtnih žrtev. Dogajajo se mlajšim voznikom, do 24 let, glavni vzrok pa je neprilagojena hitrost pri motoristih, med preostalimi vozniki pa neupoštevanje pravil o prednosti. Nesreče se največkrat dogajajo na regionalnih cestah, ki so med vozniki motornih koles najbolj priljubljene.”
Policija bo v času nacionalne akcije do konca meseca opravljala poostren nadzor in pregledala prometno infrastrukturo ter na morebitne nepravilnosti opozorila vzdrževalce in upravljalce cest. Pri nacionalni akciji bo poleg agencije in policije sodelovala tudi Zveza moto klubov Slovenije, kjer pozivajo vse deležnike v prometu, naj na svojem področju naredijo največ, kar se da, da do prometnih nesreč ne bo prihajalo. Predsednik zveze Leopold Pungerčar poudarja:
“Udeleženci v prometu naj bodo strpni in uvidevni do motoristov, vzdrževalne službe naj dobro opravijo svoje delo, motoristi pa naj vožnjo motornega kolesa prilagodijo svojim sposobnostim in prometnim predpisom”.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Agencija za varnost prometa in policija v ponedeljek začenjata prvi del nacionalne preventivne akcije "motoristi". Z njo želi opozoriti motoriste, naj ne podcenjujejo voznih razmer, vse ostale udeležence v prometu pa pozvati k strpni in preudarni vožnji ter dodatni previdnosti na cesti. Več o akciji Jure Čepin.
Agencija za varnost prometa in policija o varni vožnji pred začetkom motoristične sezone
Agencija za varnost prometa in policija v ponedeljek začenjata prvi del nacionalne preventivne akcije “motoristi”. Z njo želi opozoriti motoriste, naj ne podcenjujejo voznih razmer, vse ostale udeležence v prometu pa pozvati k strpni in preudarni vožnji ter dodatni previdnosti na cesti.
Statistika in izkušnje preteklih let namreč kažejo, da se največ nesreč zgodi prav ob začetku in koncu motoristične sezone, ko vozne razmere niso ustrezne, motoristi pa svoje sposobnosti pogosto precenijo, svari direktor Agencije za varnost prometa Igor Velov.
“Na začetku se vsem mudi, ko vidijo sonček, da zapeljejo motor ven, ob koncu sezone pa želijo prevoziti še kakšen kilometer, kljub temu da je zunaj že mraz oziroma slabo vreme. Tudi kot motorist bi kolege opozoril, naj ne podcenjujejo voznih razmer, saj so te še vedno slabe, po drugi strani pa naj ne precenjujejo svojih sposobnosti, saj nekaj mesecev nismo vozili, občutki niso pravi, nekaj kilometrov je treba narediti, da se ogreje ne samo motor, pač pa tudi naše telo.”
Lani se je na naših cestah pripetilo 941 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil, kar je 14 odstotkov manj kot v letu 2017. Manj je bilo tudi smrtnih žrtev, in sicer 18 – 16 motoristov in dva mopedista. Med huje telesno poškodovanimi se je delež zmanjšal za 13 odstotkov (iz 204 na 177), število lažje telesno poškodovanih pa za 15 odstotkov (iz 618 na 524). Sicer pa je lani po številu smrtnih žrtev izstopal predvsem mesec september, ko je bilo smrtnih žrtev 8 oz. kar 44 % vseh umrlih voznikov enoslednih motornih vozil v letu 2018. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije izpostavlja nekaj skupnih značilnosti motorističnih nesreč.
“Nesreče se najpogosteje dogajajo med vikendi v popoldanskem času, to so nesreče, v katerih beležimo največje število smrtnih žrtev. Dogajajo se mlajšim voznikom, do 24 let, glavni vzrok pa je neprilagojena hitrost pri motoristih, med preostalimi vozniki pa neupoštevanje pravil o prednosti. Nesreče se največkrat dogajajo na regionalnih cestah, ki so med vozniki motornih koles najbolj priljubljene.”
Policija bo v času nacionalne akcije do konca meseca opravljala poostren nadzor in pregledala prometno infrastrukturo ter na morebitne nepravilnosti opozorila vzdrževalce in upravljalce cest. Pri nacionalni akciji bo poleg agencije in policije sodelovala tudi Zveza moto klubov Slovenije, kjer pozivajo vse deležnike v prometu, naj na svojem področju naredijo največ, kar se da, da do prometnih nesreč ne bo prihajalo. Predsednik zveze Leopold Pungerčar poudarja:
“Udeleženci v prometu naj bodo strpni in uvidevni do motoristov, vzdrževalne službe naj dobro opravijo svoje delo, motoristi pa naj vožnjo motornega kolesa prilagodijo svojim sposobnostim in prometnim predpisom”.
Ni nam treba posebej ponavljati, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva. Ker otroci v šolah in vrtcih preživijo veliko časa, na šolah pa vsak dan pripravijo 200 tisoč obrokov, tudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih veliko pozornost namenjajo zdravi prehrani. Eden od glavnih projektov, ki ga podpirajo številna ministrstva in Čebelarska zveza Slovenije, je tradicionalni slovenski zajtrk v slovenskih šolah in vrtcih. Špela Šebenik, Alja Verbole in tonski mojster Lojze Gačnik so na OŠ Ig preverili, kakšen je utrip ob dnevu slovenske hrane.
Na današnji dan pred 118. leti se je v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil. Pripeljal ga je baron Anton Codelli. Danes oziroma statisitčne podatke imamo za preteklo leto, ima vsak drugi prebivalec Slovenije registriran osebni avtomobil. Zanimiv pa je podatek, da so avtomobili v povprečju stari skoraj 10 let. Glede na prejšnja leta se je povprečna starost avtomobilov nekoliko zvišala in je zdaj najvišja v zadnjih 15 letih. Vojko Safran, inštruktor AMZS Centra varne vožnje na Vranskem, je mnenja, da ljudje niso več pripravljeni nameniti denarja za nakup novega avtomobila.
Na današnji dan pred 118. leti se je v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil. Pripeljal ga je baron Anton Codelli. Danes oziroma statisitčne podatke imamo za preteklo leto, ima vsak drugi prebivalec Slovenije registriran osebni avtomobil. Zanimiv pa je podatek, da so avtomobili v povprečju stari skoraj 10 let. Glede na prejšnja leta se je povprečna starost avtomobilov nekoliko zvišala in je zdaj najvišja v zadnjih 15 letih. Vojko Safran, inštruktor AMZS Centra varne vožnje na Vranskem, je mnenja, da ljudje niso več pripravljeni nameniti denarja za nakup novega avtomobila.
Vlada Republike Slovenije je pred dvema letoma v Uradnem listu objavila sklep o posebnem obeležju – 14. novembru kot Dnevu slovenskega znakovnega jezika. Ravno na ta dan, 14. novembra leta 2002, je slovenska gluha skupnost po desetletjih prizadevanj dočakala uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ), ki je 'kretnjo' prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom. Gluha oseba ima po tem zakonu pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe. Tokratni Dan slovenskega znakovnega jezika je posvečen dostopnosti knjižnic za osebe z okvaro sluha. Osrednji dogodek ob današnjem dnevu obeležujejo v Osrednji knjižnici v Kranju. Na Prvem smo dan zabeležili v pogovoru z direktorico zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik Jasno Bauman. Z njo se je pogovarjala Jana Bajželj.
Mednarodno uveljavljeni strokovnjaki s področja paleoantropologije so se na srečanju v prostorih Slovenske matice v Ljubljani pogovarjali o zadnjih izsledkih na področju človeške evolucije. Izmenjali so ideje, razpravljali o različnih hipotezah in se vprašali, kaj prinaša naslednje poglavje tega zelo kompleksnega znanstvenega področja.
Prvi delovni dan v novembru je na ustavno sodišče prinesel polno sprememb. Že 31. Oktobra sta nastopili mandat nova predsednica sodišča Jadranka Sovdat in nova podpredsednica Etelka Korpič Horvat. Danes pa je prvi delovni dan na novi funkciji tudi za novo ustavno sodnico Špelco Mežnar. Nadomestila je ustavnega sodnika in zadnja tri leta predsednika sodišča Miroslava Mozetiča, ki mu je potekel mandat. S tem pa še ni konec sprememb na ustavnem sodišču. Čez dobra dva tedna bo potekel mandat ustavni sodnici Marti Klampfer. Nov ustavni sodnik je že izvoljen, to je Marko Šorli. Predsednik republike Borut Pahor pa že išče kandidate za še štiri nove ustavne sodnike. Toliko ustavnim sodnikom se bo namreč marca in aprila prihodnje leto iztekel 9-letni mandat. Tudi o tem se je Jolanda Lebar pogovarjala z novo predsednico ustavnega sodišča doktorico Jadranko Sovdat. Za začetek o tem, ali lahko ta velika menjava – v pol leta se bo zamenjalo kar 6 od devetih ustavnih sodnikov – kaj upočasni delo na ustavnem sodišču?
Je sploh mogoče, da je to res? Pet dejstev o RTV Slovenija! Kateri podatek ni pravilen?
Fantje danes kuhajo kot za šalo, žarnice pa ne znajo več zamenjati. Drži? Zakaj izumira knaufseksualec? Mihi sprašuje, poslušalci odgovarjajo.
Si predstavljate, kako bi zvenel pogovor med dvema zakoncema, če bi uporabljala jezik diplomatov?
Poslanci Evropskega parlamenta so sredi septembra podprli pobudo, da bi vsakemu državljanu Evropske unije ob 18. rojstnem dnevu podarili brezplačno vozovnico Interrail. Na ta način naj bi mladi laže »odkrili lepote in raznovrstnost Evrope«, poleg tega naj bi s tem ukrepom spodbujali njihov občutek pripadnosti EU. Predlog trenutno preučuje Evropska komisija, ki je prvotno idejo že takoj na začetku nekoliko oklestila, saj je predlagala, da bi pripravili loterijo za brezplačne vozovnice. Če bi se zanje odločilo od 50 do 70 odstotkov mladih, bi namreč po nekaterih izračunih to Evropsko unijo stalo kar 1,5 milijarde evrov.
Možnosti za posvojitev otroka v Sloveniji je zelo malo. Na posvojitev trenutno čaka več kot 500 parov, vsako leto je posvojenih le okoli 40 otrok in od teh jih približno tretjina pride iz tujine. Zakaj je v Sloveniji tako težko posvojiti otroka, čeprav jih na drugi strani kar tisoč živi v rejništvu, je raziskovala Vesna Martinec.
Pred dobro uro sta švedska centralna banka in švedska akademija znanosti razglasili letošnja dobitnika Nobelove nagrade za ekonomijo. To sta Anglež Oliver Hart in Finec Bengt Holmstrom, profesoreja v Združenih državah Amerike, ki sta konec 70ih let in v 80-ih razvijala teorijo pogodb. Vsak od nas se je že kdaj srečal s pogodbami, zavarovalnimi, zaposlitvenimi, kupoprodajnimi ali kreditnimi. Teorija pogodb pa zajema široko področje raziskovanja. Pri letošnji nagradi gre za pogodbe, je vsebino dela nagrajencev povzel generalni sekretar švedske akademije znanosti Goran Hansson. Nagarjeni Britanec Oliver Hart poučuje in raziskuje na ameriškem Harvardu, Finec Bengt Holmstrom pa na MIT-ju. Njune teroije so izjemno pomembne za razumevanje pogodb in institucij. Eno osrednjih vprašanj je, kako uravnotežiti koristi za principala, denimo delodajalca in agenta, v tem primeru zaposlenega. Koliko tveganj naj prevzame vsak od njiju? Holmstrom se je lotil tudi teorije, ki je nadvse zanimiva še danes, kjerkoli, tudi v Sloveniji – namreč vprašanja, kako plačati menedžerje? Kakšno nagrado jim dati, v odvisnosti od česa? Če hočemo, da sprejemajo dolgoročno dobre rešitve. Oba, Hart in Holmstrom sta s svojim delom aktualna tudi zato, ker se lotevata vprašanja, ali naj država storitve nudi sama ali naj jih privatizira in če, kako naj to uredi s pogodbo. Razdelila si bosta nagrado v višini osem milijonov švedskih kron (okoli 831.000 evrov). Dobitnik zadnje v nizu Nobelovih nagrad - za literaturo bo znan v četrtek.
Miha Šalehar s poslušalci o gretju na račun sosedov, praksah zastonjkarstva in (ne)poštenosti takšnega početja.
Raziskovanje odnosa med učitelji in starši. Kaj se dogaja, kaj se je zgodilo, kam gremo? Odgovore s poslušalci išče Miha Šalehar #nebuloze
Miha Šalehar s poslušalci debatira o družbenih fenomenih in slovenskem vsakdanu.
Intervju Aleša Smrekarja z najboljšim slovenskim jadralcem vseh časov po osvojeni srebrni kolajni na olimpijskih igrah v Braziliji.
Medtem ko mnogi strmimo v zvezde predvsem takrat, ko smo bolj romantično razpoloženi, pa se vedno najde tudi precej takih, ki v zvezde strmijo z drugačnimi nameni. V Sloveniji deluje kar nekaj astronomskih društev, osnovne in srednje šole ponujajo astronomske krožke. Zato ne preseneča, da so tudi različni astronomski tabori vedno dobro obiskani. Terenska ekipa Prvega bo obiskala mlade astronome, ki ta teden s teleskopi »lovijo« meteorski dež in ostale astronomske pojave pod goro Raduho v Zgornji Savinjski dolini. Na Mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru Raduha 2016, ki poteka v organizaciji ZOTKS (Zveze organizacij za tehnično kultur Slovenije) in Astronomskega društva Javornik, osnovnošolci in srednješolci spoznavajo osnove astronomije, astrofotografijo in astrofiziko, raziskujejo nebesne pojave in skrivnosti ozvezdij, obenem pa najdejo dovolj časa tudi za druženje, izlete in zabavo. Z njimi bomo strmeli v nebo že med 11.30 in 12.00, zvečer pa sem jim lahko po 22.00 pridružite na javnem astronomskem opazovanju nočnega neba, ki po napovedih poznavalcev prinaša rekordno število utrinkov.
Nekaj več kot 10 % Slovencev in Slovenk mora za dostop do zdrave pitne vode v svojem gospodinjstvu poskrbeti samih. S kakšnimi težavami se soočajo in kako zdrava je voda, ki jo pijejo, je preverila Andreja Gradišar.
Neveljaven email naslov