Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekateri poklici so izginili zaradi družbenih sprememb, druge je nadomestila ali spremenila tehnologija. Mednje lahko prištejemo telefonistke, ročnega stavca in dežnikarja. O znanjih, ki so se ali se še izgubljajo z izginjanjem določenih poklicev, več v Nedeljskem jutru na Prvem, ki ga je pripravila in vodila Darja Pograjc.
O delu telefonistk v ročni centrali, obrtniškem znanju ročnega stavljenja in dežnikarstvu, ki počasi izginja
Od pobiralcev kegljev, prižigalcev luči javne razsvetljave do dostavljavcev mleka, peric, ročnih stavcev in celo videotekarjev – to je samo nekaj poklicev, ki jih danes ni več. Nekateri so izginili zaradi družbenih sprememb, druge je nadomestila ali spremenila tehnologija.
Poklic se je uveljavil, ko so se ob koncu 19. stoletja pojavile ročne telefonske centrale, ki so jih kraji imeli na svojih poštnih uradih. Luka Štepec, muzejski sodelavec, zaposlen v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, razloži, da so t. i. induktorske telefone povezali na centralni telefon oz. ročno telefonsko centralo: “Ko si klical s tem starim telefonom, si najprej pozvonil na pošti, kjer so se ti javili. Njim si moral povedati, koga želiš poklicati, oni so te pa prevezali naprej.”
To je bil poklic, tipičen predvsem za mlada dekleta. Iskalo se je namreč delovno silo s preimerno izobrazbo, z znanjem jezikov. Táko, ki je bila šolana v lepem vedenju in primerni komunikaciji. Iskalo se je prijazne, ustrežljive ljudi, zato se je najprej začelo zaposlovati dekleta iz revnih meščanskih in plemiških družin, pozneje dekleta iz delavskega razreda.
Čeprav so telefonistke slabo plačevali in da so se pogosto soočile z diskriminatornimi pogoji dela, je poklic prispeval k emancipaciji – obstajal je namreč v času, ko je bilo žensko delo tabu.
Poleg dežnikarstva Jenko na Prešernovi ulici v Kranju popravljalnico dežnikov najdemo še v Trubarjevi ulici v Ljubljani. Obrtniško delavnico je od svojega očeta prevzela Marija Lah, ki pravi, da je popravljavec dežnikov “poseben poklic, sestavljen iz finomehanike in šiviljskega poklica.”
Ceneni dežniki so na trg prinesli predvsem veliko smeti, veliko potrošnjo materiala, energije, človeškega dela, v mojem poklicu pa so prinesli drugačne vrste popravila. Dela imam še vedno dovolj, kljub cenenim dežnikom. Ljudje dajo popravit tudi ceneni dežnik, ker ima drugačno vrednost, so ga kupili za spomin, ga dobili za darilo, jim je všeč barva, je priročen in želijo točno tega, ki ga imajo.
Boris Gerbec je izučen ročni stavec, nekoč zaposlen pri Ljudski pravici, danes pa demonstrator v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Srečali smo se na oddelki Grafika, pred nekakšnimi predali, razdeljenimi s prekati, v katerih so bile založene črke. Kako se je ročni stavec znašel med vsemi temi črkami?
V črkovnjaku črke niso zložene po abecednem redu, ampak je bila narejena statistika, katerih črk se največ porabi. V večjih predalih so bile črke, ki se bolj uporabljajo: a, d, m, o, r itn. Da se nastavi format, imaš pomagalo pri stavljenju, signaturo na črki, zaradi katere pravilno obrneš črke v vrstičniku. To je taka majhna vdolbinica na črki.
Danes izbor in oblikovanje črk potekata na računalniških programih. Se pa s tem izgubljajo določena znanja, do česar je Boris Gerbec še posebej kritičen: “Danes pogledaš sestavek … Če bi ga takrat tako postavil, tudi prvega letnika grafične šole ne bi naredil. Danes je v revijah ena vrstica razprta, da je med vsako črko pol milimetra ali pa dva milimetra prostora, druga vrstica je pa stisnjena.”
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nekateri poklici so izginili zaradi družbenih sprememb, druge je nadomestila ali spremenila tehnologija. Mednje lahko prištejemo telefonistke, ročnega stavca in dežnikarja. O znanjih, ki so se ali se še izgubljajo z izginjanjem določenih poklicev, več v Nedeljskem jutru na Prvem, ki ga je pripravila in vodila Darja Pograjc.
O delu telefonistk v ročni centrali, obrtniškem znanju ročnega stavljenja in dežnikarstvu, ki počasi izginja
Od pobiralcev kegljev, prižigalcev luči javne razsvetljave do dostavljavcev mleka, peric, ročnih stavcev in celo videotekarjev – to je samo nekaj poklicev, ki jih danes ni več. Nekateri so izginili zaradi družbenih sprememb, druge je nadomestila ali spremenila tehnologija.
Poklic se je uveljavil, ko so se ob koncu 19. stoletja pojavile ročne telefonske centrale, ki so jih kraji imeli na svojih poštnih uradih. Luka Štepec, muzejski sodelavec, zaposlen v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, razloži, da so t. i. induktorske telefone povezali na centralni telefon oz. ročno telefonsko centralo: “Ko si klical s tem starim telefonom, si najprej pozvonil na pošti, kjer so se ti javili. Njim si moral povedati, koga želiš poklicati, oni so te pa prevezali naprej.”
To je bil poklic, tipičen predvsem za mlada dekleta. Iskalo se je namreč delovno silo s preimerno izobrazbo, z znanjem jezikov. Táko, ki je bila šolana v lepem vedenju in primerni komunikaciji. Iskalo se je prijazne, ustrežljive ljudi, zato se je najprej začelo zaposlovati dekleta iz revnih meščanskih in plemiških družin, pozneje dekleta iz delavskega razreda.
Čeprav so telefonistke slabo plačevali in da so se pogosto soočile z diskriminatornimi pogoji dela, je poklic prispeval k emancipaciji – obstajal je namreč v času, ko je bilo žensko delo tabu.
Poleg dežnikarstva Jenko na Prešernovi ulici v Kranju popravljalnico dežnikov najdemo še v Trubarjevi ulici v Ljubljani. Obrtniško delavnico je od svojega očeta prevzela Marija Lah, ki pravi, da je popravljavec dežnikov “poseben poklic, sestavljen iz finomehanike in šiviljskega poklica.”
Ceneni dežniki so na trg prinesli predvsem veliko smeti, veliko potrošnjo materiala, energije, človeškega dela, v mojem poklicu pa so prinesli drugačne vrste popravila. Dela imam še vedno dovolj, kljub cenenim dežnikom. Ljudje dajo popravit tudi ceneni dežnik, ker ima drugačno vrednost, so ga kupili za spomin, ga dobili za darilo, jim je všeč barva, je priročen in želijo točno tega, ki ga imajo.
Boris Gerbec je izučen ročni stavec, nekoč zaposlen pri Ljudski pravici, danes pa demonstrator v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Srečali smo se na oddelki Grafika, pred nekakšnimi predali, razdeljenimi s prekati, v katerih so bile založene črke. Kako se je ročni stavec znašel med vsemi temi črkami?
V črkovnjaku črke niso zložene po abecednem redu, ampak je bila narejena statistika, katerih črk se največ porabi. V večjih predalih so bile črke, ki se bolj uporabljajo: a, d, m, o, r itn. Da se nastavi format, imaš pomagalo pri stavljenju, signaturo na črki, zaradi katere pravilno obrneš črke v vrstičniku. To je taka majhna vdolbinica na črki.
Danes izbor in oblikovanje črk potekata na računalniških programih. Se pa s tem izgubljajo določena znanja, do česar je Boris Gerbec še posebej kritičen: “Danes pogledaš sestavek … Če bi ga takrat tako postavil, tudi prvega letnika grafične šole ne bi naredil. Danes je v revijah ena vrstica razprta, da je med vsako črko pol milimetra ali pa dva milimetra prostora, druga vrstica je pa stisnjena.”
Weimar je mesto v osrčju Nemčije v zvezni deželi Turingija, ki ima 66 tisoč prebivalcev. Mesto, po katerem nosi ime obdobje demokratične ureditve v Nemčiji med 1919 in 1933, ki se je iztekla v vzpon Hitlerja na oblast. Weimarska zgodovina je kulturno bogata. V obdobju razsvetljenstva so tam delovala velika imena književnosti in glasbe: Goethe, Schiller, Liszt. Pred dnevi pa je Slovenska akademija znanosti in umetnosti weimarski knjižnici darovala izvod Biblie Slavice.
Podnebne spremembe so postale neizogibna realnost, njihov vpliv na okolje pa postaja vse bolj očiten tudi v Sloveniji. Poletje 2023 je ob tem izstopalo po velikem številu neurij in veliki količini padavin, ekstremni vremenski pojavi pa so vse bolj pogosti. Posledice podnebnih sprememb predstavljajo pomembne grožnje tradicionalnim gradbenim metodam, inovativne rešitve na področju gradnje bivalnih in javnih objektov pa so zato ključne. Med odgovori na podnebne spremembe so tudi lesene montažne gradnje, čemur pritrjuje tudi inženir Samo Steblovnik, predavatelj na Višji šoli za les in oblikovanje Maribor.
Vsako leto 3. marca praznujemo Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst. Sam svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst so Združeni narodi razglasili v letu 2013, potem ko je bila prav na 3. marec že leta 1973, podpisana Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi in prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, s kratico CITES. Prosto živeče vrste nujno potrebujejo zaščito, saj se je na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave znašlo že skoraj 100.000 vrst prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ter več kot milijonu rastlinskih in živalskih vrst grozi izumrtje. Letošnji Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst nas nagovarja k raziskovanju in uporabi digitalnih tehnologij za ohranjanje prostoživečih vrst, trajnostno in zakonito trgovino s prosto živečimi vrstami ter sožitje človeka in prostoživečih vrst. Več v pogovoru Tadeja Bizilj s Primožem Glogovčanom z Zavoda RS za varstvo narave.
V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem danes odpirajo prav posebno razstava o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser.
Med redke bolezni uvrščamo bolezni, ki prizadenejo manj kot enega na 10 tisoč ljudi, kar 85% redkih bolezni pa prizadene eno osebo na milijon. V Sloveniji živi 120 tisoč oseb z redko boleznijo in v večini primerov učinkovitega zdravljenja zanje ni. Redke bolezni tudi težje prepoznajo oz. diagnosticirajo – v Evropski uniji je povprečen čas do postavitve diagnoze in zdravljenja 5 let. Ob današnji 10. nacionalni konferenci ob dnevu redkih bolezni se je Cirila Štuber pogovarjala s prof. Jožetom Faganelom, predsednikom Združenja za redke bolezni Slovenije.
V Varšavi potekajo veliki protesti kmetov, prišlo je tudi do nekaj prerivanja s policisti. Po ocenah organizatorjev je v poljski prestolnici deset tisoč demonstrantov. Na enem od velikih transparentov piše MI KMETI, SVOBODNI POLJAKI, PRAVIMO: USTAVITE ZELENO NOROST. Sporočilo je namenjeno Bruslju, ta je tudi dovolil brezcarinski uvoz ukrajinskih pridelkov. Poljski kmetje v zdajšnjih razmerah ne vidijo prihodnosti. Je rešitev na vidiku? Na Prvem v pogovoru z dopisnico Majo Derčar.
Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini Slovenije traja že sedmi teden. Kako jo občutijo pacienti, kakšno mnenje imajo o njej državljani, s katerimi smo se pogovarjali? V tokratnem torkovem kontaktu s poslušalci smo iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se je slovensko zdravstvo znašlo v pat poziciji. Svoj vidik je prislavila tudi članica slovenske medicinske akademije profesorica doktorica Dušica Pahor. FOTO: Pixabay
Bi bila Slovenija bolj enakomerno razvita, bolj demokratična in učinkovitejša, če bi del nalog že opravljala v okviru pokrajin? Ob zapletih med podnebnimi, zdravstvenimi in drugimi krizami mnogi odgovorijo pritrdilno. Tudi, ko gre za razlike v razvitosti različnih delov države, je odgovor podoben. A politika ne najde soglasja o številu in središčih pokrajin in s tem ohranja neustavno stanje. Današnji posvet o pokrajinah v državnem svetu pa je izzval tudi razmislek o tem, ali priprava sprememb zakona o skladnem regionalnem razvoju tlakuje pot pokrajinam ali vodi stran od njih. Podrobneje Erika Štular.
Mrličožerec je naslov satirične zgodbe Ane Grilc, dejavne koroške Slovenke, študentke na Dunaju in novinarke, tesno povezane z lutkarstvom od najzgodnejših let. Ponosna je, da je napisala besedilo in skupaj z Julijo Urban prevzela režijo predstave, s katero se bodo poklonili pionirjem lutkarstva in vsem drugim ustvarjalcem v pol stoletni zgodovini skupine Lutke Mladje. "Kura je resnica in bodočnost je beljak", je eno od gesel predstave, ki govori o protislovenskem odnosu in o uporu slovenske narodne skupnosti proti asimilaciji. Upor je tudi živahna gledališka in lutkovna dejavnost, katere začeki segajo prav v skupino Lutke Mladje, nastalo pred pol stoletja v okviru Koroške dijaške zveze. Zgodba je zelo aktualna, pravi Ana Grilc, prepričana, da slovenski jezik na avstrijskem Koroškem izginja.
Pred 90 leti se je v učiteljski družini v Dobovcu pod Kumom rodil kasnejši literarni zgodovinar in politik dr. Matjaž Kmecl. Diplomiral je na slavistiki ljubljanske univerze, leta 1970 doktoriral z disertacijo: Uvod v razlago sodobne slovenske novele in sedem let pozneje postal izredni, leta 1982 pa še redni profesor. Med letoma 1977 in 1979 je bil dekan Filozofske fakultete v Ljubljani. O razmišljanjih in nekaterih postajah ob ustvarjalni poti današnjega jubilanta pa več v prispevku, ki ga je pripravil Stane Kocutar.
Višje cene energije, hrane, storitev, tudi turističnih, so med drugim razlogi za visoke cene sezonskega najema v turističnih kampih po Evropi. Hrvaška pri tem ni nobena izjema, saj v nekaterih kampih na Jadranski obali napovedujejo celo do 30-odstotno zvišanje sezonskih pavšalov.
Na današnji dan pred 39 leti so ustanovili Svetovno zvezo društev turističnih vodnikov in v spomin na ta dogodek so leta 1990 21. februar razglasili za mednarodni dan turističnih vodnikov. Za enega od nosilnih stebrov turizma, turistične vodnike, je ta dan namreč ena od prvih in hkrati najpomembnejša promocijska aktivnost v koledarskem letu. Na ta dan, oziroma te dni, se mnogi turistični vodniki po vsem turistično razvitem svetu predstavijo javnosti z lastnimi promocijskimi brezplačnimi vodenji.
V Münchnu se je konec tedna končala 60. varnostna konferenca. Zaznamovali so jo pozivi k dosegu miru v Gazi, v Ukrajini, zaznamovale pa so jo tudi številne izjave in napovedi o oboroževanju Evrope, o dvigu t. i. obrambnih sredstev. Pretekli teden je potekalo tudi zasedanje obrambnih ministrov Zveze Nato, tudi na tem zasedanju so govorili o obrambi, orožju, potrebi po zvišanju sredstev, ki jih države članice namenjajo oboroževanju, pa o potrebi po večji proizvodnji orožja, streliva ... Ali se je EU, tudi Nato, skratka Evropa – dejansko znašla pred številnimi dilemami na področju zagotavljanja varnosti? Kakšne razprave potekajo na diplomatskem parketu v evropskih institucijah? Kako se napovedi, povezane z oboroževanjem, skladajo s nižanjem gospodarske rasti, podnebno politiko? Več v pogovoru z našim bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem.
V Münchnu se je konec tedna končala 60. Svetovna varnostna konferenca, ki so jo zaznamovale številne izjave in napovedi o oboroževanju Evrope. Tudi sicer na različnih diplomatskih nivojih vodenja EU, zveze Nato in v razpravah med državami kaže, da je EU pred številnimi dilemami na področju zagotavljanja varnosti. Ali res obstaja velika nevarnost vojaškega spopada držav EU z Rusijo, kar naj bi tesno povezalo države v EU? Koliko denarja za obrambo namenja Slovenija? Ali drži, da vse več držav uvaja obvezno služenje vojaškega roka in ali bi ga morala uvesti tudi Slovenija? O tem v pogovoru s komentatorjem Robertom Škrjancem, svoja mnenja o ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka pa so povedali tudi poslušalci.
V Lizboni je pred dnevi potekala 12. generalna skupščina Evropske Zveze slepih. V okviru vsebinskega programa ter strateškega načrta delovanja Evropske Zveze Slepih je bila skupščina tudi volilna, saj so delegati iz več kot 40 držav članic zveze izbirali tudi novo vodstvo. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je kandidirala 2 kandidatki in obe sta prejeli podporo in glasove več kot 120 delegatov. Karolina Doltar Šmit je ponovno postala članica nominacijske komisije EBU, Anja Uršič pa je je dobila tretje največje število glasov delegatov od 12 kandidatov za 8 prostih mest med člani in članicami upravnega odbora EBU. Anja Uršič je v pogovoru z Markom Rozmanom v parih besedah obrazložila pomen same izvolitve oziroma kakšna je njena vloga v upravnem odboru.
Jane Weber in Andrej Prezelj sta govorila o koncertu grammyjevca Bele Flecka, ki je bil 17.2.2024 v Čakovcu na Hrvaškem. Gre za enega pomembnejših ameriških glasbenikov zadnjih desetletij.
Slovensko gospodarstvo se je v zadnjih letih močno prestrukturiralo, ugotavlja uredništvo revije Podjetna Slovenija v danes objavljeni analizi. Pred 30 leti so mnogi podjetniki začenjali z rojevanjem slovenskega podjetniškega okolja svojo pot v garaži, danes med njimi najdemo globalni šampioni, ki s svojimi nišnimi produkti konkurirajo na mednarodnem trgu. Med 600 največjimi slovenskimi podjetji po zadnjih objavljenih bilancah jih je kar 189 v lasti podjetnic in podjetnikov. To je po besedah odgovornega urednika Podjetne Slovenije Gorana Novkoviča za domače gospodarsko okolje zelo dober podatek, še bolj spodbudno pa je, da jih bo na to lestvico še več vstopilo v naslednjih letih. O tem, zakaj so ti podjetniki pomembni za Slovenijo, zakaj vztrajajo v domačem okolju, ki je davčno manj predvidljivo in manj ugodno, kako pomagajo pri regeneraciji gospodarstva in koliko je v podjetniških vrstah žensk? O teh vprašanjih se je Aleš Kocjan pogovarjal z Goranom Novkovičem.
Za rakom v Sloveniji letno zboli pribljižno 80 otrok in mladostnikov. Resna bolezen, ki ogrozi zdravje, je huda izkušnja za vsakogar in za celotno družino. Če gre za otroka, ki si šele utira pot v svet, pa je izkušnja toliko hujša. A tudi tu gre za zgodbe neslutenega poguma, vztrajnosti in borbe. Ob mednarodnem dnevu boja proti otroškemu raku svojo izkušnjo deli Jan, 18letnik, ki je s sovrstniki s podobno izkušnjo povezan v okviru Inštituta Zlata pentljica.
Javni zavodi skupaj z javnim sektorjem naročijo za več kot 200 milijonov evrov hrane letno. Večina hrane na krožnike otrok, bolnih in ostarelih v javnih zavodih pride iz tujine, čeprav si tako slovenski agroživilski sektor kot tudi javni zavodi želijo več lokalno pridelane hrane. Posamezni primeri dobre prakse kažejo, da je treba iskati poenostavitve pri javnem naročanju hrane, povezati tako ponudbo kot naročila in poenotiti jedilnike. Rešitve prinaša tudi digitalizacija postopkov. Kmetijsko ministrstvo napoveduje delovanje medresorske delovne skupine, ki se bo spopadla z vprašanjem, kako narediti preboj slovenske hrane v javne zavode.
Slovenske lastnike nepremičnine na Hrvaškem skrbi dvig davka na nepremičnine pri južnih sosedih. V pogovoru z našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard boste izvedeli, ali je slovenskih lastnikov nepremičnin res iz leta v leto več, za kolikšen dvig davka gre in v katerih mestih oz. občinah bo dvig največji. Pa tudi, kakšni so napotki za lastnike nepremičnin in ali cene nepremičnin na Hrvaškem stagnirajo ali rastejo.
Neveljaven email naslov
