Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekateri poklici so izginili zaradi družbenih sprememb, druge je nadomestila ali spremenila tehnologija. Mednje lahko prištejemo telefonistke, ročnega stavca in dežnikarja. O znanjih, ki so se ali se še izgubljajo z izginjanjem določenih poklicev, več v Nedeljskem jutru na Prvem, ki ga je pripravila in vodila Darja Pograjc.
O delu telefonistk v ročni centrali, obrtniškem znanju ročnega stavljenja in dežnikarstvu, ki počasi izginja
Od pobiralcev kegljev, prižigalcev luči javne razsvetljave do dostavljavcev mleka, peric, ročnih stavcev in celo videotekarjev – to je samo nekaj poklicev, ki jih danes ni več. Nekateri so izginili zaradi družbenih sprememb, druge je nadomestila ali spremenila tehnologija.
Poklic se je uveljavil, ko so se ob koncu 19. stoletja pojavile ročne telefonske centrale, ki so jih kraji imeli na svojih poštnih uradih. Luka Štepec, muzejski sodelavec, zaposlen v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, razloži, da so t. i. induktorske telefone povezali na centralni telefon oz. ročno telefonsko centralo: “Ko si klical s tem starim telefonom, si najprej pozvonil na pošti, kjer so se ti javili. Njim si moral povedati, koga želiš poklicati, oni so te pa prevezali naprej.”
To je bil poklic, tipičen predvsem za mlada dekleta. Iskalo se je namreč delovno silo s preimerno izobrazbo, z znanjem jezikov. Táko, ki je bila šolana v lepem vedenju in primerni komunikaciji. Iskalo se je prijazne, ustrežljive ljudi, zato se je najprej začelo zaposlovati dekleta iz revnih meščanskih in plemiških družin, pozneje dekleta iz delavskega razreda.
Čeprav so telefonistke slabo plačevali in da so se pogosto soočile z diskriminatornimi pogoji dela, je poklic prispeval k emancipaciji – obstajal je namreč v času, ko je bilo žensko delo tabu.
Poleg dežnikarstva Jenko na Prešernovi ulici v Kranju popravljalnico dežnikov najdemo še v Trubarjevi ulici v Ljubljani. Obrtniško delavnico je od svojega očeta prevzela Marija Lah, ki pravi, da je popravljavec dežnikov “poseben poklic, sestavljen iz finomehanike in šiviljskega poklica.”
Ceneni dežniki so na trg prinesli predvsem veliko smeti, veliko potrošnjo materiala, energije, človeškega dela, v mojem poklicu pa so prinesli drugačne vrste popravila. Dela imam še vedno dovolj, kljub cenenim dežnikom. Ljudje dajo popravit tudi ceneni dežnik, ker ima drugačno vrednost, so ga kupili za spomin, ga dobili za darilo, jim je všeč barva, je priročen in želijo točno tega, ki ga imajo.
Boris Gerbec je izučen ročni stavec, nekoč zaposlen pri Ljudski pravici, danes pa demonstrator v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Srečali smo se na oddelki Grafika, pred nekakšnimi predali, razdeljenimi s prekati, v katerih so bile založene črke. Kako se je ročni stavec znašel med vsemi temi črkami?
V črkovnjaku črke niso zložene po abecednem redu, ampak je bila narejena statistika, katerih črk se največ porabi. V večjih predalih so bile črke, ki se bolj uporabljajo: a, d, m, o, r itn. Da se nastavi format, imaš pomagalo pri stavljenju, signaturo na črki, zaradi katere pravilno obrneš črke v vrstičniku. To je taka majhna vdolbinica na črki.
Danes izbor in oblikovanje črk potekata na računalniških programih. Se pa s tem izgubljajo določena znanja, do česar je Boris Gerbec še posebej kritičen: “Danes pogledaš sestavek … Če bi ga takrat tako postavil, tudi prvega letnika grafične šole ne bi naredil. Danes je v revijah ena vrstica razprta, da je med vsako črko pol milimetra ali pa dva milimetra prostora, druga vrstica je pa stisnjena.”
4428 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nekateri poklici so izginili zaradi družbenih sprememb, druge je nadomestila ali spremenila tehnologija. Mednje lahko prištejemo telefonistke, ročnega stavca in dežnikarja. O znanjih, ki so se ali se še izgubljajo z izginjanjem določenih poklicev, več v Nedeljskem jutru na Prvem, ki ga je pripravila in vodila Darja Pograjc.
O delu telefonistk v ročni centrali, obrtniškem znanju ročnega stavljenja in dežnikarstvu, ki počasi izginja
Od pobiralcev kegljev, prižigalcev luči javne razsvetljave do dostavljavcev mleka, peric, ročnih stavcev in celo videotekarjev – to je samo nekaj poklicev, ki jih danes ni več. Nekateri so izginili zaradi družbenih sprememb, druge je nadomestila ali spremenila tehnologija.
Poklic se je uveljavil, ko so se ob koncu 19. stoletja pojavile ročne telefonske centrale, ki so jih kraji imeli na svojih poštnih uradih. Luka Štepec, muzejski sodelavec, zaposlen v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, razloži, da so t. i. induktorske telefone povezali na centralni telefon oz. ročno telefonsko centralo: “Ko si klical s tem starim telefonom, si najprej pozvonil na pošti, kjer so se ti javili. Njim si moral povedati, koga želiš poklicati, oni so te pa prevezali naprej.”
To je bil poklic, tipičen predvsem za mlada dekleta. Iskalo se je namreč delovno silo s preimerno izobrazbo, z znanjem jezikov. Táko, ki je bila šolana v lepem vedenju in primerni komunikaciji. Iskalo se je prijazne, ustrežljive ljudi, zato se je najprej začelo zaposlovati dekleta iz revnih meščanskih in plemiških družin, pozneje dekleta iz delavskega razreda.
Čeprav so telefonistke slabo plačevali in da so se pogosto soočile z diskriminatornimi pogoji dela, je poklic prispeval k emancipaciji – obstajal je namreč v času, ko je bilo žensko delo tabu.
Poleg dežnikarstva Jenko na Prešernovi ulici v Kranju popravljalnico dežnikov najdemo še v Trubarjevi ulici v Ljubljani. Obrtniško delavnico je od svojega očeta prevzela Marija Lah, ki pravi, da je popravljavec dežnikov “poseben poklic, sestavljen iz finomehanike in šiviljskega poklica.”
Ceneni dežniki so na trg prinesli predvsem veliko smeti, veliko potrošnjo materiala, energije, človeškega dela, v mojem poklicu pa so prinesli drugačne vrste popravila. Dela imam še vedno dovolj, kljub cenenim dežnikom. Ljudje dajo popravit tudi ceneni dežnik, ker ima drugačno vrednost, so ga kupili za spomin, ga dobili za darilo, jim je všeč barva, je priročen in želijo točno tega, ki ga imajo.
Boris Gerbec je izučen ročni stavec, nekoč zaposlen pri Ljudski pravici, danes pa demonstrator v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Srečali smo se na oddelki Grafika, pred nekakšnimi predali, razdeljenimi s prekati, v katerih so bile založene črke. Kako se je ročni stavec znašel med vsemi temi črkami?
V črkovnjaku črke niso zložene po abecednem redu, ampak je bila narejena statistika, katerih črk se največ porabi. V večjih predalih so bile črke, ki se bolj uporabljajo: a, d, m, o, r itn. Da se nastavi format, imaš pomagalo pri stavljenju, signaturo na črki, zaradi katere pravilno obrneš črke v vrstičniku. To je taka majhna vdolbinica na črki.
Danes izbor in oblikovanje črk potekata na računalniških programih. Se pa s tem izgubljajo določena znanja, do česar je Boris Gerbec še posebej kritičen: “Danes pogledaš sestavek … Če bi ga takrat tako postavil, tudi prvega letnika grafične šole ne bi naredil. Danes je v revijah ena vrstica razprta, da je med vsako črko pol milimetra ali pa dva milimetra prostora, druga vrstica je pa stisnjena.”
Luka Hvalc, Saška Rakef in Mojca Delač osvetljujejo zgodbo ddr. Evgena Bavčarja, pri katerem ima otok Capri posebno mesto. Zavili pa niso tja, pač pa v le nekaj minut vožnje oddaljen Anacapri. In če se prvi kiti s pregrešno dragimi trgovinami v čudovitih, ozkih, tlakovanih ulicah ter privablja številne turiste, tudi znane osebnosti, je drugi bolj umirjen, domač in preprost, a zato nič manj zanimiv. Lučaj od lokalne avtobusne postaje se nahaja Vila San Michelle, s katero upravlja Švedska in tako ohranja spomin, delo ter prizadevanja filozofa, ki je kraju vtisnil svoj pečat. In o katerem je bral tudi ddr. Bavčar. Pogovarjali so se s Kristino Kappelin, direktorico Vile San Michelle in švedsko častno konzulko v Italiji.
Gosta pogovora sta dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki predstavi ugotovitve najnovejše raziskave o politični participaciji Slovencev na Hrvaškem, in Vasja Simonič, predsednik sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije, ki ima bogate izkušnje. Letos je namreč na mestu vodje sveta začel že tretji mandat. Raziskava ni pokazala spodbudne slike. Kakšna je dejanska moč manjšinskih svetov? Imajo lahko vpliv na delovanje lokalnih in županijskih oblasti, ali gre zgolj za mrtve črke zapisane v hrvaški manjšinski zakonodaji?
Mestna knjižnica Ljubljana in Gradska knjižnica Rijeka odlično sodelujeta. Kot je povedala Vesna Trobec iz MKLJ, te dobre odnose, ki so postali že zares prijateljski, gojijo od leta 2018. Več o tem, kako je potekala predaja bibliobusa in kako negujejo kulturne vezi, lahko slišite v pogovoru z Andrejo Silić Švonja, višje knjižničarke v Gradski knjižnici Rijeka. Z njo se poleg povezovanja in spodbujanja bralne pismenosti, pogovarjamo tudi o digitalizaciji, zelenih knjižnicah, pa seveda tudi o njenih slovenskih koreninah in prvi slovenski knjigi, ki jo je sama prebrala. Priporočamo v posluh! Foto: Mojca Delač
Otok Capri ni samo turistična meka, ampak je tudi pomembno pribežališče za ptice, ki potujejo iz Afrike v Evropo. Capri predstavlja tudi povod za razmisleke dr. Evgena Bavčarja o slepoti in zaslepljenosti, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o položaju slepih skozi čas … Luka Hvalc otok Capri, ki je ptičje svetišče, predstavlja z nekoliko drugačnega vidika. Na otoku je bil posnet tudi del radijskega dokumentarca o Evgenu Bavčarju Potovanje na robu noči.
Vitomir Vitaz je pri Slovenskem domu KPD Bazovica aktiven že vrsto desetletij, in to v različnih vlogah. Spomni se tudi Zore Ausec, ki je leta 1947 ustanovila društvo in s svojo zagnanostjo in prebojnimi idejami poskrbela, da je zaživelo in se razvilo na številnih področjih, čeprav je morda takrat morda vsi niso najbolj razumeli. Zora Ausec je bila prosvetna delavka, dolgoletna predsednica in potem tudi častna predsednica društva. Vitomir Vitaz nam pripoveduje o njej in njenem doprinosu, hkrati pa tudi o svoji poti sobivanja z društvom. Z njim se pogovarja Mojca Delač.
V kulturno prosvetnem društvu delujejo različne skupine, ki povezujejo slovenske rojake in hrvaške prijatelje vseh generacij. Slovenski dom je mnogim pravi dom. Tako je že vse od ustanovitve društva in selitve v čudovito vilo, ki jo je Josip Gorup, eden najbogatejših rojakov, zgradil za svojega sina Milana Gorupa. Kaj vse se dogaja v društvu, kako je bilo nekoč in kaj so največji izzivi? O tem tudi z nekdanjim predsednikom društva Zvonimirom Stipetićem in s tajnico Sandro Grudenić, ki je med drugim zadolžena za mlade rojake. Vse več jih počitniške dni preživlja na delavnicah, ki so jih poimenovali Poletje v Bazovici. Letos jih je bilo v treh tednih, navdušeno pove, več kot 50. Kako jih spodbuditi, da se bodo vračali v društvo, ko bodo starejši? Foto: Slovenski dom Bazovica
V soboto, 30.9., in v nedeljo, 1.10., potekajo brezplačni dogodki ob Evropskem dnevu opazovanja ptic, ki ga organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. O selitvah ptic in njihovi ogroženosti v pogovoru s Tilnom Basletom. Na fotografiji siva gos, foto: Matevž Škalič
Dr. Miha Kos je direktor Hiše eksperimentov, koordinator Noči raziskovalcev (www.nocmoc.eu) in ambasador letošnjega Tedna otroka, ki se bo začel v ponedeljek, 2.oktobra.
Z nekaterimi dogodki in okroglimi mizami se je že danes in v preteklih dneh dajalo zagon dogodkom, ki bodo jutri številne kraje po Sloveniji obarvali povsem raziskovalno. Noč raziskovalcev, ki se bo v petek začela že v dopoldanskih urah in trajala vse tja do polnoči, bo obiskala 24 krajev po Sloveniji. Polna bo dogodkov, predstavitev, delavnic, pogovorov pa tudi zabave in koncertov.
V ponedeljek se začenja novo študijsko leto. Novinar Rene Markič je zato pred mikrofon povabil rektorja Univerze v Ljubljani Gregorja Majdiča. Govorila sta o načrtih univerze za prihajajoče študijsko leto, o vse večjem manku kadra tudi v akademskih vodah, pa tudi o prenizkih financah, ki jih Univerza v Ljubljani kot tretja največja zaposlovalka v Sloveniji prejema od države. Rektor Majdič je med drugim dejal, da se boji, da je znanje v sodobni družbi vse manj cenjena vrednota. Več pa v pogovoru.
V Državnem zboru je bila brez glasu proti sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023 – 2030. Gre za krovni strateški dokument, pripravljen v sodelovanju s stroko in civilno družbo, ki naslavlja področje enakosti žensk in moških. Tita Mayer se je o problemu neenakosti spolov v Sloveniji in o tem kaj prinaša nedavno sprejeta resolucija pogovarjala z vodjo sektorja za enake možnosti pri MDDSZ Heleno Valas in podpredsednico Ženskega lobija Slovenije Tonjo Jerele.
Vprašanje, kakšna naj bo kvalitetna šola danes, katerim znanjem naj posveti pozornost, je eno tistih, ki lahko danes sproža nadvse različne odzive, različna mnenja. V sodobni družbi, tako bogati z najrazličnejšim znanji – in tudi različnimi prioritetami –, je postalo kar zahtevno sploh določiti, kaj je temeljno in neobhodno, kaj zaželeno in koristno, česa je preveč in česa premalo. Dan ima pač še vedno samo 24 ur. A načeloma velja, da je eno ključnih poslanstev šole v tem, da otroke in mlade opremi s temeljnimi znanji, ki jih bodo v življenju potrebovali. Da nas opremi z znanji, ki jih za življenje v sodobni družbi potrebujemo. In danes vse številnejše vidike naših življenj usmerjajo algoritmi umetne inteligence, tehnologija, o principih katere nas večina ve le zelo malo ali nič. To je za slovensko družbo resen problem, opozarjajo strokovnjaki. Svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je zato danes pripravil posvet z naslovom Spoznavanje umetne inteligence v slovenski šolah.
Podjetja s hitro modo vse pogosteje v svojih trgovinah ponujajo možnost doniranja rabljenih oblačil pod pretvezo po njihovi ponovni uporabi. A kot so z raziskavo ugotovili v bruseljskem Changing market foundation, velike modne znamke s tem v večini primerov zavajajo potrošnike. Ugotovili so, da so zabojniki, v katerih modne znamke zbirajo svoja rabljena oblačila pod pretvezo po njihovi reciklaži, v več kot tri četrt primerih zgolj vaba za nadaljnjo potrošnjo.
V teh dneh v Ljubljani poteka kampanja Turizem dela Ljubljano, s katero prebivalce ozavešča o pozitivnih učinkih turizma na kakovost življenja. Prestolnica naj bi bila tudi zaradi turizma bolj trajnostna in zelena, kaj pravijo številke, statistika o obisku turistov tudi o Branka Gradišar iz Javnega zavoda Turizem Ljubljana.
Zadnjih 2,4 milijona let se na Zemlji izmenjujeta dve obdobji: obdobje tako imenovane ledenodobne Zemlje in obdobje toplogredne Zemlje
V naslednjih minutah pa bomo brali. Seveda, najprej si bomo knjigo izposodili, vendar ne bomo stopili do najbližje knjižnice. Tokrat se bo knjižnica pripeljala do nas.
V digitalnem svetu se lahko otroci kaj hitro srečajo z nevarnimi ljudmi in vsebinami. Kako nanje vpliva pornografija, kdaj sploh pridejo v stik z njo, kaj je transakcijski seksting in kaj se je med covidom, ko so bili doma tako mladi kot spolni prestopniki, dogajalo na spletu? O tem so domači in tuji strokovnjaki razpravljali na posvetu E-zlorabe otrok, ki je ta teden potekal na pobudo Spletnega očesa, Uprave kriminalistične policije in Gospodarske zbornice Slovenije.
Dva dneva pred državnim praznikom, pred slovenskim dnevom športa, so imeli včeraj poseben dan tudi naši športniki invalidi. Zveza za šport invalidov – Slovenski paralimpijski komite je v sodelovanju z Univerzitetnim rehabilitacijskim Inštitutom Soča mladim s telesnimi okvarami in drugimi hibami predstavil najbolj priljubljene parašporte. Na dogodku je bil Marko Polak.
Danes obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki poteka pod geslom »Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno!«. Poudarek je predvsem na preventivi, zmanjševanju in preprečevanju dejavnikov tveganja za nastop demence. Alzheimer je namreč najpogostejša oblika demence. Njena razširjenost je v svetu že epidemijskih razsežnosti, s staranjem pa se verjetnost pojava bolezni še povečuje. V Sloveniji ima vsak 13. prebivalec starejši od 65 let demenco. Na ministrstvu za zdravje je delovna skkupina pripravila Strategijo za obvladovanje demence do leta 2030.
»Mi smo tisti, ki tkemo mrežo varovalnih dejavnikov, ki se dopolnjujemo v dobro šibkejših, zato ker vemo, da je kljub krizi časa skupnost živa in nujno potrebna, ker vemo, da bomo z odnosi naklonjenosti, spoštovanja tlakovali mladim varnejšo, svetlejšo pot. Pomagati jim moramo, kot pravijo stari Grki, da spoznajo sebe, svoje zmožnosti, jih izrazijo in pri tem najdejo smisel,« je leta 2022 na Strokovnem srečanju z naslovom Duševno zdravje otrok in mladostnikov izjavila Jerneja Lorber, regijska koordinatorica za duševno zdravje. Besede so se izkazale za preroške - zaradi posledic obsežnih poplav, ki so nedavno prizadele Slovenijo, so številni prebivalci utrpeli hude posledice in se soočajo s številnimi stiskami. Da bi potrebna psihosocialna pomoč resnično prišla do vseh, ki jo potrebujejo, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (MZ) vzpostavili sedem mobilnih timov strokovnjakov za izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu.
Neveljaven email naslov
