Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekateri poklici so izginili zaradi družbenih sprememb, druge je nadomestila ali spremenila tehnologija. Mednje lahko prištejemo telefonistke, ročnega stavca in dežnikarja. O znanjih, ki so se ali se še izgubljajo z izginjanjem določenih poklicev, več v Nedeljskem jutru na Prvem, ki ga je pripravila in vodila Darja Pograjc.
O delu telefonistk v ročni centrali, obrtniškem znanju ročnega stavljenja in dežnikarstvu, ki počasi izginja
Od pobiralcev kegljev, prižigalcev luči javne razsvetljave do dostavljavcev mleka, peric, ročnih stavcev in celo videotekarjev – to je samo nekaj poklicev, ki jih danes ni več. Nekateri so izginili zaradi družbenih sprememb, druge je nadomestila ali spremenila tehnologija.
Poklic se je uveljavil, ko so se ob koncu 19. stoletja pojavile ročne telefonske centrale, ki so jih kraji imeli na svojih poštnih uradih. Luka Štepec, muzejski sodelavec, zaposlen v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, razloži, da so t. i. induktorske telefone povezali na centralni telefon oz. ročno telefonsko centralo: “Ko si klical s tem starim telefonom, si najprej pozvonil na pošti, kjer so se ti javili. Njim si moral povedati, koga želiš poklicati, oni so te pa prevezali naprej.”
To je bil poklic, tipičen predvsem za mlada dekleta. Iskalo se je namreč delovno silo s preimerno izobrazbo, z znanjem jezikov. Táko, ki je bila šolana v lepem vedenju in primerni komunikaciji. Iskalo se je prijazne, ustrežljive ljudi, zato se je najprej začelo zaposlovati dekleta iz revnih meščanskih in plemiških družin, pozneje dekleta iz delavskega razreda.
Čeprav so telefonistke slabo plačevali in da so se pogosto soočile z diskriminatornimi pogoji dela, je poklic prispeval k emancipaciji – obstajal je namreč v času, ko je bilo žensko delo tabu.
Poleg dežnikarstva Jenko na Prešernovi ulici v Kranju popravljalnico dežnikov najdemo še v Trubarjevi ulici v Ljubljani. Obrtniško delavnico je od svojega očeta prevzela Marija Lah, ki pravi, da je popravljavec dežnikov “poseben poklic, sestavljen iz finomehanike in šiviljskega poklica.”
Ceneni dežniki so na trg prinesli predvsem veliko smeti, veliko potrošnjo materiala, energije, človeškega dela, v mojem poklicu pa so prinesli drugačne vrste popravila. Dela imam še vedno dovolj, kljub cenenim dežnikom. Ljudje dajo popravit tudi ceneni dežnik, ker ima drugačno vrednost, so ga kupili za spomin, ga dobili za darilo, jim je všeč barva, je priročen in želijo točno tega, ki ga imajo.
Boris Gerbec je izučen ročni stavec, nekoč zaposlen pri Ljudski pravici, danes pa demonstrator v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Srečali smo se na oddelki Grafika, pred nekakšnimi predali, razdeljenimi s prekati, v katerih so bile založene črke. Kako se je ročni stavec znašel med vsemi temi črkami?
V črkovnjaku črke niso zložene po abecednem redu, ampak je bila narejena statistika, katerih črk se največ porabi. V večjih predalih so bile črke, ki se bolj uporabljajo: a, d, m, o, r itn. Da se nastavi format, imaš pomagalo pri stavljenju, signaturo na črki, zaradi katere pravilno obrneš črke v vrstičniku. To je taka majhna vdolbinica na črki.
Danes izbor in oblikovanje črk potekata na računalniških programih. Se pa s tem izgubljajo določena znanja, do česar je Boris Gerbec še posebej kritičen: “Danes pogledaš sestavek … Če bi ga takrat tako postavil, tudi prvega letnika grafične šole ne bi naredil. Danes je v revijah ena vrstica razprta, da je med vsako črko pol milimetra ali pa dva milimetra prostora, druga vrstica je pa stisnjena.”
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nekateri poklici so izginili zaradi družbenih sprememb, druge je nadomestila ali spremenila tehnologija. Mednje lahko prištejemo telefonistke, ročnega stavca in dežnikarja. O znanjih, ki so se ali se še izgubljajo z izginjanjem določenih poklicev, več v Nedeljskem jutru na Prvem, ki ga je pripravila in vodila Darja Pograjc.
O delu telefonistk v ročni centrali, obrtniškem znanju ročnega stavljenja in dežnikarstvu, ki počasi izginja
Od pobiralcev kegljev, prižigalcev luči javne razsvetljave do dostavljavcev mleka, peric, ročnih stavcev in celo videotekarjev – to je samo nekaj poklicev, ki jih danes ni več. Nekateri so izginili zaradi družbenih sprememb, druge je nadomestila ali spremenila tehnologija.
Poklic se je uveljavil, ko so se ob koncu 19. stoletja pojavile ročne telefonske centrale, ki so jih kraji imeli na svojih poštnih uradih. Luka Štepec, muzejski sodelavec, zaposlen v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, razloži, da so t. i. induktorske telefone povezali na centralni telefon oz. ročno telefonsko centralo: “Ko si klical s tem starim telefonom, si najprej pozvonil na pošti, kjer so se ti javili. Njim si moral povedati, koga želiš poklicati, oni so te pa prevezali naprej.”
To je bil poklic, tipičen predvsem za mlada dekleta. Iskalo se je namreč delovno silo s preimerno izobrazbo, z znanjem jezikov. Táko, ki je bila šolana v lepem vedenju in primerni komunikaciji. Iskalo se je prijazne, ustrežljive ljudi, zato se je najprej začelo zaposlovati dekleta iz revnih meščanskih in plemiških družin, pozneje dekleta iz delavskega razreda.
Čeprav so telefonistke slabo plačevali in da so se pogosto soočile z diskriminatornimi pogoji dela, je poklic prispeval k emancipaciji – obstajal je namreč v času, ko je bilo žensko delo tabu.
Poleg dežnikarstva Jenko na Prešernovi ulici v Kranju popravljalnico dežnikov najdemo še v Trubarjevi ulici v Ljubljani. Obrtniško delavnico je od svojega očeta prevzela Marija Lah, ki pravi, da je popravljavec dežnikov “poseben poklic, sestavljen iz finomehanike in šiviljskega poklica.”
Ceneni dežniki so na trg prinesli predvsem veliko smeti, veliko potrošnjo materiala, energije, človeškega dela, v mojem poklicu pa so prinesli drugačne vrste popravila. Dela imam še vedno dovolj, kljub cenenim dežnikom. Ljudje dajo popravit tudi ceneni dežnik, ker ima drugačno vrednost, so ga kupili za spomin, ga dobili za darilo, jim je všeč barva, je priročen in želijo točno tega, ki ga imajo.
Boris Gerbec je izučen ročni stavec, nekoč zaposlen pri Ljudski pravici, danes pa demonstrator v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Srečali smo se na oddelki Grafika, pred nekakšnimi predali, razdeljenimi s prekati, v katerih so bile založene črke. Kako se je ročni stavec znašel med vsemi temi črkami?
V črkovnjaku črke niso zložene po abecednem redu, ampak je bila narejena statistika, katerih črk se največ porabi. V večjih predalih so bile črke, ki se bolj uporabljajo: a, d, m, o, r itn. Da se nastavi format, imaš pomagalo pri stavljenju, signaturo na črki, zaradi katere pravilno obrneš črke v vrstičniku. To je taka majhna vdolbinica na črki.
Danes izbor in oblikovanje črk potekata na računalniških programih. Se pa s tem izgubljajo določena znanja, do česar je Boris Gerbec še posebej kritičen: “Danes pogledaš sestavek … Če bi ga takrat tako postavil, tudi prvega letnika grafične šole ne bi naredil. Danes je v revijah ena vrstica razprta, da je med vsako črko pol milimetra ali pa dva milimetra prostora, druga vrstica je pa stisnjena.”
Človeštvo je doseglo nov mejnik, število prebivalcev je doseglo 8 milijard. Če bi v življenju želeli zadovoljiti le osnovne potrebe, kot so voda, hrana, obleka in streha nad glavo, potem je na Zemlji še ogromno prostora. Dejstvo pa je, da bi potrebovali še nekaj dodatnih planetov, če bi vsi živeli tako, kot živimo v razvitem svetu. Kakšen problem je problem prenaseljenosti planeta in kako ga rešiti? Dr. Lučka Kajfež Bogataj pojasnjuje, da je rešitev v manjši potrošnji in povečanju vloge žensk v javnem življenju. Z okoljsko znanstvenico se je pogovarjala Urška Henigman.
Slovenija je prva država na svetu, ki je v najvišji pravni akt, Ustavo, vpisala jezik gluhoslepih, ter peta država v Evropski uniji in dvanajsta država na svetu, ki je v Ustavo vpisala znakovni jezik. Približno 70 milijonov gluhih po vsem svetu se sporazumeva v znakovnem jeziku. Ta ni enoten, temveč obstajajo nacionalni znakovni jeziki. Danes je dan slovenskega znakovnega jezika, pred dvajsetimi leti pa je bil sprejet tudi Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika. O tem, kaj vse je bilo že uresničenega v tem času in kaj je treba še urediti, da bi bila gluha skupnost enakovredno vključena v družbo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom.
Po neuradnih rezultatih je Nataša Pirc Musar postala prva predsednica republike Slovenije. O tem kaj pomeni izvolitev prve predsednice na simbolni ravni, zakaj so predvolilno kampanjo kot tudi prve rezultate volitev v medijih komentirali pretežno moški analitiki in kakšna je participacija žensk na najvišjih političnih pozicijah v drugih evropskih državah, smo se pogovarjali s prof. dr. Milico Antić Gaber.
Nova predsednica države je v svojem prvem intervjuju po volilni zmagi odgovarjala na vprašanja o tem, kako bo delovala povezovalno, katerim skupinam se bo najbolj posvetila, da bodo slišane, kaj bo z odvetniško pisarno ter koga od predsednikov strank še ni spoznala osebno.
Slovenija je dobila prvo predsednico. Po večini preštetih glasov je s 54 odstotki podpore slavila Nataša Pirc Musar, ki je večer preživela v družbi številnih podpornikov in svoje družine, v štabu Anžeta Logarja pa je vladalo mirnejše vzdušje, strogo ločeno od novinarjev. Ljudje na ljubljanskih ulicah pa so zmago Pirc Musarjeve pozdravili precej navdušeno.
V povolilni oddaji je Jolanda Lebar gostila pravnika Mira Cerarja, politologa Marinka Banjaca in raziskovalca javnega mnenja Andraža Zorka. Takoj po zaprtju volišč so spremljali sprotne rezultate predsedniškega boja, slišali smo prve odzive in napovedi nadaljnjih političnih korakov. Bodoča predsednica je v prvi izjavi povedala: »Ponosno bom stopila v predsedniško palačo z zaupanjem, ki ste mi ga dali.«
Tridnevni Evropski simpozij hrane je prejšnji konec tedna postregel z različnimi dogodki in dejavnostmi. Začel se je z Ljubljana Crawlom; udeleženci so se na sprehodu skozi različne arhitekturne postojanke v prestolnici okrepčali z dobrotami slovenskih kuharic, v nedeljo so tuji novinarji spoznavali okuse Slovenije v različnih regijah, ponedeljek pa je poleg strokovnega simpozija prinesel tudi izkustveno večerjo s tremi chefi, ki so letos prvič dobili Michelinovo zvezdico. Nekaj utrinkov je zbrala Tina Lamovšek.
»Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu,« je prisega, ki jo bo povedal predstavnik športnikov na začetku današnjih 13. državnih iger MATP (Motor Activities Training Program) v organizaciji Centra Janeza Levca na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Športni program, ki se je razvil v okviru Specialne olimpijade, omogoča, da se športnih dejavnosti udeležijo tudi osebe, ki se zaradi težjih in težkih motenj v duševnem razvoju ne morejo udeleževati športnih programov, ki zahtevajo razumevanje navodil in pravil ter samostojnost pri izvedbi. Petra Medved se je o namenu iger pogovarjala z vodjo športnih programov na enoti Jarše Centra Janeza Levca v Ljubljani, profesorico Niko Šuc.
Pretekli ponedeljek se je s celodnevnim strokovnim simpozijem končal tridnevni Evropski simpozij hrane, eden večjih gastronomskih festivalov v regiji, na katerem je v ospredju vizija o prehranski prihodnosti. Teme razprav so bile raznovrstne; v prvem delu je bila rdeča nit trajnost, v drugem sta se pestrost in raznovrstnost povečali: na sporedu so bile najrazličnejše stvari, od raziskave o najredkejših vrstah hrane na svetu do pomena izbora glasbe v restavracijah. Nekaj poudarkov iz razprave o trajnosti je zbrala Tina Lamovšek.
Politika se z mladimi volivci premalo ukvarja, opozarjajo mladinske organizacije, pa čeprav mladi med 18 in 30 letom predstavljajo 13-odstotni delež volilnega telesa. Sta torej kandidata, ki se v nedeljo zadnjič odpravljata v borbo za predsedniški stolček, v svoji kampanji nagovarjala mlade, je preverila Lara Gril. Skupina volivcev in volivk, ki ima največ težav že pri samem prijemanju volilne dokumentacije, pa so brezdomci. Kljub temu je volilna udeležba med njimi podobna kot pri drugih skupinah državljanov, pravi vodja dnevnega centra pri Društvu Kralji ulice. Prispevek Eve Lipovšek.
Tudi brezdomci bodo v nedeljo volili novega predsednika republike. Vodja dnevnega centra pri Društvu Kralji ulice pravi, da je med brezdomci volilna udeležba podobna kot pri drugih državljanih, prihaja pa do nejasnosti glede prejemanja volilne dokumentacije.
Nedavno je DARS zaradi varčevanja z električno energijo ugasnil dobršen del razsvetljave ob avtocestah in hitrih cestah, seveda tam, kjer je to zakonsko dopustno, vendar strokovnjaki opozarjajo voznike na dodatno previdnost, saj lahko razsvetljava vpliva tudi na prometno varnost, še toliko bolj v kratkih zimskih dneh.
Današnja generacija mladih, ki vstopa na trg dela, je drugačna. Dejstvo je, da so jim delovno okolje in odnosi bolj pomembni kot plača. Mladi so, kljub temu da jih je v tem trenutku rekordno malo brez zaposlitve, ranljiva skupina. In na Zavodu za zaposlovanje so zaposleni svetovalci, ki se ukvarjajo zgolj z njimi.
Še do jutri poteka 3-dnevna turistična borza World travel market v Londonu, ki velja za eno najpomembnejših srečanj turistične industrije. Tovrstni dogodki so priložnosti za srečanja, povezovanja, sklepanja različnih poslov ter spoznavanja trendov in inovacij. Med 2.500 razstavljavci iz več kot 100 držav bodo tudi predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva. Predstavitev slovenskega turizma je sicer posvečena dejavnostim v naravi, fokus je na Julijskih Alpah. S predstavnico Slovenske turistične organizacije, ki se tudi trenutno mudi v Londonu, Karmen Novarlič se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Novembra supervolilno leto doživlja vrelišče – najprej z drugim krogom predsedniških volitev to nedeljo, nato bosta sledila še prvi krog lokalnih volitev in referendumski dan zadnjo nedeljo v novembru. Mnogotere volitve bodo seveda terjale svoj davek pri volilni udeležbi, a si politični analitiki niso povsem edini, katere volitve bi lahko utrpele kolateralno škodo.
Andrej Štremfelj pripoveduje o življenju z alpinizmom in nastajanju avtobiografije, ki bo izšla 15. novembra.
V egiptovskem letovišču Šarm el Šejk od včeraj poteka podnebna konferenca Združenih narodov, na kateri bodo skušali udeleženci sprejeti ukrepe za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, pa tudi glede podnebnega financiranja. Danes se začenja dvodnevni vrh voditeljev; Slovenijo bo zastopal predsednik republike Borut Pahor, ki bo v nagovoru med drugim potrdil slovenske zaveze glede omejevanja segrevanja ozračja. Številni se sprašujejo, ali je zaradi številnih kriz, ki pestijo svet, konferenca že vnaprej obsojena na propad. Človeštvo je kljub zavezam doslej bolj malo storilo za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje, ki se na globalni ravni še naprehj hitro segreva, posledice pa so že vidne: veliki požari, vročinski valovi, suše, katastrofalne poplave in uničeni ekosistemi.
5. novembra bodo Romi po svetu praznovali svetovni dan romskega jezika. ki ga obeležujemo od leta 2008. "Tako kot ostali jeziki je tudi romski jezik živ jezik, ki se spreminja, razvija in ohranja," meni jezikoslovka in naravna govorka prekmurske romščine Samanta Baranja. Obstaja en romski jezik in več narečij romskega jezika. Samo v Evropi jih beležimo okoli tisoč, od tega najmanj štiri v Sloveniji. Ravno zaradi velikega števila narečij standardizacija jezika zaenkrat ni možna. Sandi Horvat je ob svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga obeležujemo na dan izida hrvaško-romskega in romsko-hrvaškega slovarja, Samanto Baranjo vprašal, zakaj smo na tovrstno obeležje čakali tako dolgo.
Natanko 100 let mineva od takrat, ko je med pravo raziskovalno mrzlico v staroegipčanski Dolini kraljev Howard Carter odkril manjšo grobnico z ostalinami, mumijo mladega faraona, za časa življenja malo pomembnega kralja Tutankamona, z zlato posmrtno masko. To odkritje spremlja mnogo zgodb, pravih detektivk, o katerih sta v eni izmed oddaj Kulturni fokus govorila Magda Tušar in dr. Marko Frelih, arheolog iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki se v odlomku iz oddaje vrača k dnevu velikega odkritja skrivnih prostorov, do katerih so pred 100 leti prišli brez tehnologije radarskega skeniranja. To, kar so našli med drugim dokazuje širino tisočletnih medkulturnih stikov in nemirni čas verskih prevratov v nekdanjem, starem Egiptu. Letos naj bi bila maska, tako kot številne druge zakladne najdbe in artefakti, ki pripadajo grobni komori, v kateri so našli Tutankamonovo zadnje počivališče, prenesena v nov, največji arheološki muzej na svetu, v Veliki egipčanski muzej v Kairu, ki ga naj bi ga že odprli, vendar se menda tudi tokrat nekaj zatika. Nekaj utrinkov iz zgodovine in kulture starodavne dežele, ki so jih tudi v obliki najdb k nam v preteklosti prinesli popotniki, trgovci, diplomati, misijonarji, avanturisti, raziskovalci in znanstveniki, bo predstavljenih tudi na napovedanih razstavnih in konferenčnih dogodkih pri nas.
Natečaj EcoTrophelia Slovenija, ki ga vsako leto organizira Gospodarska zbornica Slovenije, je tekmovanje, ki spodbuja podjetništvo in konkurenčnost živilskopredelovalne industrije in to predvsem z vključevanjem mladih nadobudnih študentov - inovatorjev. Od leta 2008, ko smo v Sloveniji prvič organizirali tekmovanje, se ga je udeležilo že 246 študentov, ti pa so razvili skupaj 63 novih živilskih izdelkov. Zmagovalci natečaja se vsako leto udeležijo tudi mednarodnega tekmovanja in tudi tam so slovenski študenti že dosegali lepe rezultate. Mladi s tem dokazujejo, da so kreativni, iznajdljivi, radovedni, sposobni timskega dela in vztrajni. Na Prvem smo gostili Suzano Kralj in Blaža Kusterja, predstavnika dveh ekip ljubljanske Biotehniške fakultete, ki sta se na tekmovanju odlično odrezali. Inovativni živili, ki sta si jih zamislili njuni ekipi, sta WIBUBA BAR žitne ploščice, katerih namen je zagotoviti optimalen razvoj ploda in dojenčka skozi ustrezno prehrano matere in partnerja, in fermentiran mlečni izdelek MOO-CHA, ki temelji na kombuči.
Neveljaven email naslov
