Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filozofska fakulteta praznuje stoletnico delovanja
France Prešeren, Univerza v Ljubljani in njena Filozofska fakulteta si delijo rojstni dan – tretji december. Če bi v Ljubljani univerzo dobili kakšnih sto let prej, potem se Prešeren verjetno nikoli ne bi vpisal na dunajsko pravno fakulteto. V Celovcu potem ne bi neuspešno iskal službe, morda niti ne bi napisal Sonetov nesreč, vsaj uvodnega ne. Leta 1919, nekaj manj kot sto let po objavi njegove pesmi O Vrba, srečna draga vas domača, je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani. Na enem od skoraj stotih dogodkov ob jubilejnem letu na Filozofski fakulteti, eni od ustanovnih članic univerze, so v avli odkrili doprsni kip svetovno znanega slavista in enega od prvih profesorjev te fakultete prof. dr. Rajka Nahtigala. V prvem letu delovanja te največje slovenske humanistične in družboslovne ustanove je bilo 230 študentov, danes jih je okrog 5000. Profesorjev, ki so pokrivali 17 znanstvenih področij, je bilo takrat samo 19, danes pa na Filozofski fakulteti poučuje 400 profesorjev in profesoric, ki pokrivajo 31 znanstvenih disciplin. Pred kratkim so podelili diplomo z zaporedno številko 35.000. Toliko študentk in študentov je torej diplomiralo v sto letih njenega obstoja. Dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani profesor doktor Roman Kuhar je povedal, da je bolonjska reforma tista, ki je v zadnjem obdobju najpomembneje posegla v visokošolski prostor. Študentje in študentke lahko študirajo na različnih univerzah po Evropi, pa se jim to na domači univerzi prizna. Odpiranje v zunanji svet je torej zelo pomembno, po drugi strani pa ostaja dilema o smiselnosti množičnosti visokošolskega študija.
“Z množičnostjo visokošolskega študija, ki je včasih socialni korektiv, pa ne bi smel biti, tudi sem in tja kakšna kakovost pada. To je eno od vprašanj, glede katerega se moramo še veliko pogovarjati.”
Velik delež posameznikov s končano družboslovno izobrazbo zaposlitve verjetno ne bo dobilo neposredno na področju, za katero so se izobraževali. Po drugi strani pa so družboslovcem in humanistom zaradi nespecifičnosti poklicev odprta številna vrata. Nekateri svetovni tehnološki in multimedijski giganti se recimo pri težkih odločitvah obračajo na profesionalne razmišljevalce – filozofe. Osnova za pridobitev diplome je torej široko humanistično in družboslovno znanje.
“Svet bo vse bolj potreboval tudi humanistične in družboslovne intervencije. Nič nam ne pomaga tehnika, če bomo ob tem izgubili človeka, humanost in tako naprej.”
Osrednja slovesnost stoletnice Filozofske fakultete bo septembra, vse leto pa pripravljajo številne okrogle mize, razstave, konference, simpozije in pogovore. Zanimivi bodo recimo cikli javnih predavanj v predavalnici 34 z naslovom Govori FF, ko bodo vsak dan od 1. do 18. aprila svoje delo predstavili v javnem življenju prisotni in uveljavljeni profesorji in profesorice. V maju pa prirejajo jubilejni deseti sejem akademske knjige Liber.ac.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Filozofska fakulteta praznuje stoletnico delovanja
France Prešeren, Univerza v Ljubljani in njena Filozofska fakulteta si delijo rojstni dan – tretji december. Če bi v Ljubljani univerzo dobili kakšnih sto let prej, potem se Prešeren verjetno nikoli ne bi vpisal na dunajsko pravno fakulteto. V Celovcu potem ne bi neuspešno iskal službe, morda niti ne bi napisal Sonetov nesreč, vsaj uvodnega ne. Leta 1919, nekaj manj kot sto let po objavi njegove pesmi O Vrba, srečna draga vas domača, je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani. Na enem od skoraj stotih dogodkov ob jubilejnem letu na Filozofski fakulteti, eni od ustanovnih članic univerze, so v avli odkrili doprsni kip svetovno znanega slavista in enega od prvih profesorjev te fakultete prof. dr. Rajka Nahtigala. V prvem letu delovanja te največje slovenske humanistične in družboslovne ustanove je bilo 230 študentov, danes jih je okrog 5000. Profesorjev, ki so pokrivali 17 znanstvenih področij, je bilo takrat samo 19, danes pa na Filozofski fakulteti poučuje 400 profesorjev in profesoric, ki pokrivajo 31 znanstvenih disciplin. Pred kratkim so podelili diplomo z zaporedno številko 35.000. Toliko študentk in študentov je torej diplomiralo v sto letih njenega obstoja. Dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani profesor doktor Roman Kuhar je povedal, da je bolonjska reforma tista, ki je v zadnjem obdobju najpomembneje posegla v visokošolski prostor. Študentje in študentke lahko študirajo na različnih univerzah po Evropi, pa se jim to na domači univerzi prizna. Odpiranje v zunanji svet je torej zelo pomembno, po drugi strani pa ostaja dilema o smiselnosti množičnosti visokošolskega študija.
“Z množičnostjo visokošolskega študija, ki je včasih socialni korektiv, pa ne bi smel biti, tudi sem in tja kakšna kakovost pada. To je eno od vprašanj, glede katerega se moramo še veliko pogovarjati.”
Velik delež posameznikov s končano družboslovno izobrazbo zaposlitve verjetno ne bo dobilo neposredno na področju, za katero so se izobraževali. Po drugi strani pa so družboslovcem in humanistom zaradi nespecifičnosti poklicev odprta številna vrata. Nekateri svetovni tehnološki in multimedijski giganti se recimo pri težkih odločitvah obračajo na profesionalne razmišljevalce – filozofe. Osnova za pridobitev diplome je torej široko humanistično in družboslovno znanje.
“Svet bo vse bolj potreboval tudi humanistične in družboslovne intervencije. Nič nam ne pomaga tehnika, če bomo ob tem izgubili človeka, humanost in tako naprej.”
Osrednja slovesnost stoletnice Filozofske fakultete bo septembra, vse leto pa pripravljajo številne okrogle mize, razstave, konference, simpozije in pogovore. Zanimivi bodo recimo cikli javnih predavanj v predavalnici 34 z naslovom Govori FF, ko bodo vsak dan od 1. do 18. aprila svoje delo predstavili v javnem življenju prisotni in uveljavljeni profesorji in profesorice. V maju pa prirejajo jubilejni deseti sejem akademske knjige Liber.ac.
Otok Capri ni samo turistična meka, ampak je tudi pomembno pribežališče za ptice, ki potujejo iz Afrike v Evropo. Capri predstavlja tudi povod za razmisleke dr. Evgena Bavčarja o slepoti in zaslepljenosti, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o položaju slepih skozi čas … Luka Hvalc otok Capri, ki je ptičje svetišče, predstavlja z nekoliko drugačnega vidika. Na otoku je bil posnet tudi del radijskega dokumentarca o Evgenu Bavčarju Potovanje na robu noči.
Vitomir Vitaz je pri Slovenskem domu KPD Bazovica aktiven že vrsto desetletij, in to v različnih vlogah. Spomni se tudi Zore Ausec, ki je leta 1947 ustanovila društvo in s svojo zagnanostjo in prebojnimi idejami poskrbela, da je zaživelo in se razvilo na številnih področjih, čeprav je morda takrat morda vsi niso najbolj razumeli. Zora Ausec je bila prosvetna delavka, dolgoletna predsednica in potem tudi častna predsednica društva. Vitomir Vitaz nam pripoveduje o njej in njenem doprinosu, hkrati pa tudi o svoji poti sobivanja z društvom. Z njim se pogovarja Mojca Delač.
V kulturno prosvetnem društvu delujejo različne skupine, ki povezujejo slovenske rojake in hrvaške prijatelje vseh generacij. Slovenski dom je mnogim pravi dom. Tako je že vse od ustanovitve društva in selitve v čudovito vilo, ki jo je Josip Gorup, eden najbogatejših rojakov, zgradil za svojega sina Milana Gorupa. Kaj vse se dogaja v društvu, kako je bilo nekoč in kaj so največji izzivi? O tem tudi z nekdanjim predsednikom društva Zvonimirom Stipetićem in s tajnico Sandro Grudenić, ki je med drugim zadolžena za mlade rojake. Vse več jih počitniške dni preživlja na delavnicah, ki so jih poimenovali Poletje v Bazovici. Letos jih je bilo v treh tednih, navdušeno pove, več kot 50. Kako jih spodbuditi, da se bodo vračali v društvo, ko bodo starejši? Foto: Slovenski dom Bazovica
V soboto, 30.9., in v nedeljo, 1.10., potekajo brezplačni dogodki ob Evropskem dnevu opazovanja ptic, ki ga organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. O selitvah ptic in njihovi ogroženosti v pogovoru s Tilnom Basletom. Na fotografiji siva gos, foto: Matevž Škalič
Dr. Miha Kos je direktor Hiše eksperimentov, koordinator Noči raziskovalcev (www.nocmoc.eu) in ambasador letošnjega Tedna otroka, ki se bo začel v ponedeljek, 2.oktobra.
Z nekaterimi dogodki in okroglimi mizami se je že danes in v preteklih dneh dajalo zagon dogodkom, ki bodo jutri številne kraje po Sloveniji obarvali povsem raziskovalno. Noč raziskovalcev, ki se bo v petek začela že v dopoldanskih urah in trajala vse tja do polnoči, bo obiskala 24 krajev po Sloveniji. Polna bo dogodkov, predstavitev, delavnic, pogovorov pa tudi zabave in koncertov.
V ponedeljek se začenja novo študijsko leto. Novinar Rene Markič je zato pred mikrofon povabil rektorja Univerze v Ljubljani Gregorja Majdiča. Govorila sta o načrtih univerze za prihajajoče študijsko leto, o vse večjem manku kadra tudi v akademskih vodah, pa tudi o prenizkih financah, ki jih Univerza v Ljubljani kot tretja največja zaposlovalka v Sloveniji prejema od države. Rektor Majdič je med drugim dejal, da se boji, da je znanje v sodobni družbi vse manj cenjena vrednota. Več pa v pogovoru.
V Državnem zboru je bila brez glasu proti sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023 – 2030. Gre za krovni strateški dokument, pripravljen v sodelovanju s stroko in civilno družbo, ki naslavlja področje enakosti žensk in moških. Tita Mayer se je o problemu neenakosti spolov v Sloveniji in o tem kaj prinaša nedavno sprejeta resolucija pogovarjala z vodjo sektorja za enake možnosti pri MDDSZ Heleno Valas in podpredsednico Ženskega lobija Slovenije Tonjo Jerele.
Vprašanje, kakšna naj bo kvalitetna šola danes, katerim znanjem naj posveti pozornost, je eno tistih, ki lahko danes sproža nadvse različne odzive, različna mnenja. V sodobni družbi, tako bogati z najrazličnejšim znanji – in tudi različnimi prioritetami –, je postalo kar zahtevno sploh določiti, kaj je temeljno in neobhodno, kaj zaželeno in koristno, česa je preveč in česa premalo. Dan ima pač še vedno samo 24 ur. A načeloma velja, da je eno ključnih poslanstev šole v tem, da otroke in mlade opremi s temeljnimi znanji, ki jih bodo v življenju potrebovali. Da nas opremi z znanji, ki jih za življenje v sodobni družbi potrebujemo. In danes vse številnejše vidike naših življenj usmerjajo algoritmi umetne inteligence, tehnologija, o principih katere nas večina ve le zelo malo ali nič. To je za slovensko družbo resen problem, opozarjajo strokovnjaki. Svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je zato danes pripravil posvet z naslovom Spoznavanje umetne inteligence v slovenski šolah.
Podjetja s hitro modo vse pogosteje v svojih trgovinah ponujajo možnost doniranja rabljenih oblačil pod pretvezo po njihovi ponovni uporabi. A kot so z raziskavo ugotovili v bruseljskem Changing market foundation, velike modne znamke s tem v večini primerov zavajajo potrošnike. Ugotovili so, da so zabojniki, v katerih modne znamke zbirajo svoja rabljena oblačila pod pretvezo po njihovi reciklaži, v več kot tri četrt primerih zgolj vaba za nadaljnjo potrošnjo.
V teh dneh v Ljubljani poteka kampanja Turizem dela Ljubljano, s katero prebivalce ozavešča o pozitivnih učinkih turizma na kakovost življenja. Prestolnica naj bi bila tudi zaradi turizma bolj trajnostna in zelena, kaj pravijo številke, statistika o obisku turistov tudi o Branka Gradišar iz Javnega zavoda Turizem Ljubljana.
Zadnjih 2,4 milijona let se na Zemlji izmenjujeta dve obdobji: obdobje tako imenovane ledenodobne Zemlje in obdobje toplogredne Zemlje
V naslednjih minutah pa bomo brali. Seveda, najprej si bomo knjigo izposodili, vendar ne bomo stopili do najbližje knjižnice. Tokrat se bo knjižnica pripeljala do nas.
V digitalnem svetu se lahko otroci kaj hitro srečajo z nevarnimi ljudmi in vsebinami. Kako nanje vpliva pornografija, kdaj sploh pridejo v stik z njo, kaj je transakcijski seksting in kaj se je med covidom, ko so bili doma tako mladi kot spolni prestopniki, dogajalo na spletu? O tem so domači in tuji strokovnjaki razpravljali na posvetu E-zlorabe otrok, ki je ta teden potekal na pobudo Spletnega očesa, Uprave kriminalistične policije in Gospodarske zbornice Slovenije.
Dva dneva pred državnim praznikom, pred slovenskim dnevom športa, so imeli včeraj poseben dan tudi naši športniki invalidi. Zveza za šport invalidov – Slovenski paralimpijski komite je v sodelovanju z Univerzitetnim rehabilitacijskim Inštitutom Soča mladim s telesnimi okvarami in drugimi hibami predstavil najbolj priljubljene parašporte. Na dogodku je bil Marko Polak.
Danes obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki poteka pod geslom »Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno!«. Poudarek je predvsem na preventivi, zmanjševanju in preprečevanju dejavnikov tveganja za nastop demence. Alzheimer je namreč najpogostejša oblika demence. Njena razširjenost je v svetu že epidemijskih razsežnosti, s staranjem pa se verjetnost pojava bolezni še povečuje. V Sloveniji ima vsak 13. prebivalec starejši od 65 let demenco. Na ministrstvu za zdravje je delovna skkupina pripravila Strategijo za obvladovanje demence do leta 2030.
»Mi smo tisti, ki tkemo mrežo varovalnih dejavnikov, ki se dopolnjujemo v dobro šibkejših, zato ker vemo, da je kljub krizi časa skupnost živa in nujno potrebna, ker vemo, da bomo z odnosi naklonjenosti, spoštovanja tlakovali mladim varnejšo, svetlejšo pot. Pomagati jim moramo, kot pravijo stari Grki, da spoznajo sebe, svoje zmožnosti, jih izrazijo in pri tem najdejo smisel,« je leta 2022 na Strokovnem srečanju z naslovom Duševno zdravje otrok in mladostnikov izjavila Jerneja Lorber, regijska koordinatorica za duševno zdravje. Besede so se izkazale za preroške - zaradi posledic obsežnih poplav, ki so nedavno prizadele Slovenijo, so številni prebivalci utrpeli hude posledice in se soočajo s številnimi stiskami. Da bi potrebna psihosocialna pomoč resnično prišla do vseh, ki jo potrebujejo, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (MZ) vzpostavili sedem mobilnih timov strokovnjakov za izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu.
V vseh delih Koroške po naravni katastrofi hitijo z odpravljanjem posledic, da bi kar največ postorili pred zimo. Reka Meža je odnesla tudi del vodovoda, brez pitne vode je še vedno okoli 6000 ljudi. Primanjkuje tudi težke mehanizacije in ljudi, ki bi pomagali. Metka Pirc se je pogovarjala z županom občine Prevalje Maticem Tasičem, direktorico Javnega komunalnega podjetja Log Meto Bukovec Tasič in predstavnico Civilne zaščite Prevalje Heleno Potočnik.
Črna na Koroškem je ob nepredstavljivem besu narave, ki se je znesla nad to vasico, čez noč postala simbol upanja, medsebojne povezanosti in nesebične pomoči ljudem ne samo iz vse naše države, ampak tudi iz tujine. Danes, mesec in pol po teh dogodkih, je stanje v Črni videti nekaj povsem drugega od prvih fotografij, ki so ob ujmi pretresle vso Slovenijo. A težave se, kot vedno, skrivajo v drobnem tisku. Ta v tem primeru pomeni zimo, ki je pred vrati.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo naš najuspešnejši himalaist Viki Grošelj jutri predstavil svojo najnovejšo knjigo z naslovom Mojih 33 odprav. V njej se kronološko vrača k vzponom na 33 najvišjih in najbolj odmaknjenih gorstev sveta, od Makaluja leta 1975 do Himlunga leta 2022. 47 let, kolikor je to obdobje dolgo, je strnil na skoraj 400 straneh z barvnimi fotografijami. Njegova prejšnja knjiga, Križ čez Nepal, prav tako nosi precej simbolično ime. Z Vikijem Grošljem se je pogovarjal Jure K. Čokl in ga vprašal, ali se je pri svoji oceni, da gre za neke vrste obračun s celotno kariero, zelo zmotil.
Neveljaven email naslov