Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filozofska fakulteta praznuje stoletnico delovanja
France Prešeren, Univerza v Ljubljani in njena Filozofska fakulteta si delijo rojstni dan – tretji december. Če bi v Ljubljani univerzo dobili kakšnih sto let prej, potem se Prešeren verjetno nikoli ne bi vpisal na dunajsko pravno fakulteto. V Celovcu potem ne bi neuspešno iskal službe, morda niti ne bi napisal Sonetov nesreč, vsaj uvodnega ne. Leta 1919, nekaj manj kot sto let po objavi njegove pesmi O Vrba, srečna draga vas domača, je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani. Na enem od skoraj stotih dogodkov ob jubilejnem letu na Filozofski fakulteti, eni od ustanovnih članic univerze, so v avli odkrili doprsni kip svetovno znanega slavista in enega od prvih profesorjev te fakultete prof. dr. Rajka Nahtigala. V prvem letu delovanja te največje slovenske humanistične in družboslovne ustanove je bilo 230 študentov, danes jih je okrog 5000. Profesorjev, ki so pokrivali 17 znanstvenih področij, je bilo takrat samo 19, danes pa na Filozofski fakulteti poučuje 400 profesorjev in profesoric, ki pokrivajo 31 znanstvenih disciplin. Pred kratkim so podelili diplomo z zaporedno številko 35.000. Toliko študentk in študentov je torej diplomiralo v sto letih njenega obstoja. Dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani profesor doktor Roman Kuhar je povedal, da je bolonjska reforma tista, ki je v zadnjem obdobju najpomembneje posegla v visokošolski prostor. Študentje in študentke lahko študirajo na različnih univerzah po Evropi, pa se jim to na domači univerzi prizna. Odpiranje v zunanji svet je torej zelo pomembno, po drugi strani pa ostaja dilema o smiselnosti množičnosti visokošolskega študija.
“Z množičnostjo visokošolskega študija, ki je včasih socialni korektiv, pa ne bi smel biti, tudi sem in tja kakšna kakovost pada. To je eno od vprašanj, glede katerega se moramo še veliko pogovarjati.”
Velik delež posameznikov s končano družboslovno izobrazbo zaposlitve verjetno ne bo dobilo neposredno na področju, za katero so se izobraževali. Po drugi strani pa so družboslovcem in humanistom zaradi nespecifičnosti poklicev odprta številna vrata. Nekateri svetovni tehnološki in multimedijski giganti se recimo pri težkih odločitvah obračajo na profesionalne razmišljevalce – filozofe. Osnova za pridobitev diplome je torej široko humanistično in družboslovno znanje.
“Svet bo vse bolj potreboval tudi humanistične in družboslovne intervencije. Nič nam ne pomaga tehnika, če bomo ob tem izgubili človeka, humanost in tako naprej.”
Osrednja slovesnost stoletnice Filozofske fakultete bo septembra, vse leto pa pripravljajo številne okrogle mize, razstave, konference, simpozije in pogovore. Zanimivi bodo recimo cikli javnih predavanj v predavalnici 34 z naslovom Govori FF, ko bodo vsak dan od 1. do 18. aprila svoje delo predstavili v javnem življenju prisotni in uveljavljeni profesorji in profesorice. V maju pa prirejajo jubilejni deseti sejem akademske knjige Liber.ac.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Filozofska fakulteta praznuje stoletnico delovanja
France Prešeren, Univerza v Ljubljani in njena Filozofska fakulteta si delijo rojstni dan – tretji december. Če bi v Ljubljani univerzo dobili kakšnih sto let prej, potem se Prešeren verjetno nikoli ne bi vpisal na dunajsko pravno fakulteto. V Celovcu potem ne bi neuspešno iskal službe, morda niti ne bi napisal Sonetov nesreč, vsaj uvodnega ne. Leta 1919, nekaj manj kot sto let po objavi njegove pesmi O Vrba, srečna draga vas domača, je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani. Na enem od skoraj stotih dogodkov ob jubilejnem letu na Filozofski fakulteti, eni od ustanovnih članic univerze, so v avli odkrili doprsni kip svetovno znanega slavista in enega od prvih profesorjev te fakultete prof. dr. Rajka Nahtigala. V prvem letu delovanja te največje slovenske humanistične in družboslovne ustanove je bilo 230 študentov, danes jih je okrog 5000. Profesorjev, ki so pokrivali 17 znanstvenih področij, je bilo takrat samo 19, danes pa na Filozofski fakulteti poučuje 400 profesorjev in profesoric, ki pokrivajo 31 znanstvenih disciplin. Pred kratkim so podelili diplomo z zaporedno številko 35.000. Toliko študentk in študentov je torej diplomiralo v sto letih njenega obstoja. Dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani profesor doktor Roman Kuhar je povedal, da je bolonjska reforma tista, ki je v zadnjem obdobju najpomembneje posegla v visokošolski prostor. Študentje in študentke lahko študirajo na različnih univerzah po Evropi, pa se jim to na domači univerzi prizna. Odpiranje v zunanji svet je torej zelo pomembno, po drugi strani pa ostaja dilema o smiselnosti množičnosti visokošolskega študija.
“Z množičnostjo visokošolskega študija, ki je včasih socialni korektiv, pa ne bi smel biti, tudi sem in tja kakšna kakovost pada. To je eno od vprašanj, glede katerega se moramo še veliko pogovarjati.”
Velik delež posameznikov s končano družboslovno izobrazbo zaposlitve verjetno ne bo dobilo neposredno na področju, za katero so se izobraževali. Po drugi strani pa so družboslovcem in humanistom zaradi nespecifičnosti poklicev odprta številna vrata. Nekateri svetovni tehnološki in multimedijski giganti se recimo pri težkih odločitvah obračajo na profesionalne razmišljevalce – filozofe. Osnova za pridobitev diplome je torej široko humanistično in družboslovno znanje.
“Svet bo vse bolj potreboval tudi humanistične in družboslovne intervencije. Nič nam ne pomaga tehnika, če bomo ob tem izgubili človeka, humanost in tako naprej.”
Osrednja slovesnost stoletnice Filozofske fakultete bo septembra, vse leto pa pripravljajo številne okrogle mize, razstave, konference, simpozije in pogovore. Zanimivi bodo recimo cikli javnih predavanj v predavalnici 34 z naslovom Govori FF, ko bodo vsak dan od 1. do 18. aprila svoje delo predstavili v javnem življenju prisotni in uveljavljeni profesorji in profesorice. V maju pa prirejajo jubilejni deseti sejem akademske knjige Liber.ac.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Potem ko so potrošniške organizacije v preteklih desetletjih že uspešno dosegle prepoved napačnih trditev pri izdelkih, jih ta naloga še čaka na področju storitev. Zeleno letenje je tak bistroumni nesmisel, s katerim poskušajo letalske družbe od potrošnikov iztisniti še kak dodaten evro.
Črnogorski predsednik Jakov Milatović bo danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, o katerih bo podelil mandat za sestavo nove vlade. Po pričakovanjih naj bi novi mandatar postal vodja gibanja Evropa zdaj Milojko Spajić, ki se o novi koaliciji pogaja tudi s prosrbsko in prorusko koalicijo strank. Kot je Jakov Milatović povedal v intervjuju našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu, pričakuje vlado, ki bo končala blokado evropske poti in poskrbela, da bo Črna gora v nekaj letih nova članica Evropske unije.
Rezultati 25-letnega štetja in opazovanja štorkelj kažejo, da populacija v Sloveniji raste, njihova bivališča pa se pomikajo z vzhoda proti zahodu. Cirila Štuber se je o štorkljah v Sloveniji pogovarjala z Uršo Gajšek iz DOPPS. Foto: Urša Gajšek
Letna inflacija se umirja, julija je bila 6,1 odstotna. Po metodologiji Eurostata, ki zagotavlja primerljivost med državami Evropske unije pa še nižja, in sicer 5,7 odstotna. Na upad so vplivali cenejši energenti, medtem ko je hrana še vedno za dobro desetino dražja kot lani. Pričakovati je nadaljevanje umirjanje inflacije, inflacijski pritiski bodo občutnejši pri storitvah, saj so povezani s povečanjem plač in visoko zaposlenostjo, komentira Milan Damjanovič iz analitskega centra Banke Slovenije.
Zadnjo nedeljo v juliju smo obeleževali mednarodni dan barij. Barja so vrsta mokrišč, ki je pomembna predvsem za ohranjanje biotske pestrosti, pa tudi za blažitev podnebnih sprememb. Ljudje pa se premalokrat zavedamo njihove pomembnosti, saj so prav zaradi človeške dejavnosti vedno bolj ogrožena. Več o pomembnosti barij je Lani Furlan povedal dr. Mihael Jožef Toman, profesor za ekologijo in varstvo celinskih voda na biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda.
Partizanska bolnica Franja v soteski Pasice pri Cerknem po uničujočem neurju in vetrolomu ostaja zaprta za javnost. So se pa v Mestnem muzeju Idrija, ki upravlja Franjo, odzvali na veliko zanimanje javnosti, kako pomagati pri obnovi tega spomenika državnega pomena, ki ga je naravna ujma po 16-ih letih znova razdejala. Javnost pozivajo, naj obišče preostale njihove muzejske objekte, odprli pa so tudi poseben podračun za zbiranje namenskih donatorskih sredstev. Direktor muzeja Miha Kosmač je med drugim opisal razmere po vetrolomu 18. julija, ko so podrta drevesa zaprla dostop do Franje.
Počitnice so za mnoge osnovnošolce in dijake čas za počitek, razvedrilo, rekreacijo, morje, prijatelje. Skratka, kot bi rekli mladi, odklop. 16-letni dijak ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet, Andraž Babšek iz Medvod, pa tudi v tem dneh ne miruje. Snuje nove skladbe, pripravlja mladinski roman o času osamosvojitve, razmišlja o novem programu medvoškega pevskega zbora. Njegove ustvarjalne navdihe so prepoznali tudi v Medvodah, kjer so mu ob občinskem prazniku podelili priznanje Mladi up Medvod. Z Andražem Babškom se je pogovarjala Aljana Jocif.
Jutri bo svetovni dan hepatitisa. V Sloveniji ga bomo zaznamovali že 17-to leto zapored. V Ljubljani danes in jutri poteka akcija testiranja na virus hepatitisa C. Testiranje je brezplačno in anonimno, nanj se ni treba naročati, niti ni treba s seboj prinesti kartice zdravstvenega zavarovanja, poteka pa na infekcijski kliniki v prostorih na Poljanskem nasipu. O nevarnostih hepatitisa na stojnici na Prešernovem trgu ozaveščajo tudi študentje medicine.
V senci Pohorja poteka športni spektakel – Olimpijski festival evropske mladine, ki je oživil Maribor. OFEM je v mesto privabil več kot dva tisoč talentiranih športnikov iz 48-ih držav, ki v tem tednu tekmujejo v 11-ih disciplinah. Tekmovanja so odprta za javnost in obiskovalce vabijo na več kot deset prizorišč. Zaprta pa ostajajo vrata Športne vasi, kar odpira vrsto vprašanj. Kaj se dogaja v ozadju tega sveta? Srce enega najbolj pričakovanih športnih dogodkov leta je obiskala Sara Zmrzlak.
Ekstremni vremenski dogodki, ki smo jim pri nas in tudi v naši soseščini, priča že vse od začetka prejšnjega tedna, so povzročili ogromno škodo na objektih, avtomobilih in seveda v kmetijstvu. Ponekod je toča uničila ves pridelek. Kako ravnati na njivah, v sadovnjakih in vinogradih, da bi škodo na poljščinah in pridelkih ublažili? O tem smo se pogovarjali z magistro Urško Cvelbar s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.
Lilamors je nov projet pevke Ane Čop, pianista Thila Seeversa ter producenta Jake Arha. Njihov prvenec nosi naslov When I'm Dead, My Dearest. Odličen album prepleta jazz z eksperimentalno elektroakustično glasbo ter tradicionalno poezijo z izvirnimi besedili in govorjeno besedo. Album nosi zelo močno sporočilo in zagotovo ni namenjen površinskemu poslušanju, saj poslušalec šele z večkratnim in poglobljenim spremljanjem lahko dojame vso globino in težo skladb. O albumu se je glasbena urednica Alja Kramar pogovarjala s pevko Ana Čop.
Peter Paco Wrolich, koroški Slovenec, je bil profesionalni kolesar, sodeloval je tudi na tritedenskih dirkah po Franciji in Italiji, nastopal je na olimpijskih igrah leta 1996 in 2000. Kolesarstvu je ostal zavezan tudi po koncu kariere, kot predsednik koroške kolesarske zveze in trener kolesarskega kluba KAC. Po očetovih stopinjah gresta tudi sinova Santiago in Manolo. Slednji je član avstrijske kolesarske reprezentance in bo prihodnji mesec nastopil na svetovnem prvenstvu v Glasgowu. Paco Wrolich spremlja kolesarske dirke, tudi po Franciji, ki ima sloves najprestižnejše na svetu. Takoj po dirki na čas je napovedal, da Tadej Pogačar ne bo mogel premagati Jonasa Vingegaarda. Imeti drugega na Dirki po Franciji je vrhunski rezultat, pravi. Da sta kar dva slovenska kolesarja v svetovnem vrhu, pripisuje kolesarski tradiciji, prepričan pa je, da je to enkraten dogodek, ki se ne bo kmalu ponovil.
Neveljaven email naslov