Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratne poletne svetovne igre specialne olimpijade, kjer tekmujejo udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, so potekale v Abu Dabiju in Dubaju. Sodelovalo je več kot 7 tisoč športnikov iz 200-tih držav, z njimi je bilo kar 3 tisoč spremljevalcev. Med udeleženci so bili tudi slovenskih tekmovalci, ki so skupaj osvojili 24 medalj, tudi 3 zlate. Gorenjca, Uroš Bernik in Simona Gaser, člana škofjeloškega Sožitja, sta se razveselila medalj v kolesarjenju. Prispevek Aljane Jocif.
Slovenska ekipa z novimi medaljami
S poletnih svetovnih iger specialne olimpijade v Abu Dabiju in Dubaju, kjer so tekmovali udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, so se vrnili tudi slovenski udeleženci. Tokrat je sodelovalo več kot sedem tisoč športnikov iz 180 držav. Njihove cilje je pomagalo uresničevati tri tisoč spremljevalcev in dvajset tisoč prostovoljcev.
Specialna olimpijada, ki je tudi v Sloveniji, je način življenja ljudi z motnjami v duševnem razvoju, zato so na voljo številni programi. Slovenski tekmovalci so ob spodbudah domačih, trenerjev, društev in zavodov ter specialne olimpijade Slovenije osvojili 24 medalj, tudi tri zlate. Pomerili so se v atletiki, plavanju, namiznem tenisu, judu, balinanju in košarki. V ekipi sta bila tudi Gorenjca Simona Gaser in Uroš Bernik, člana škofjeloškega Sožitja, ki sta se razveselila medalj v kolesarjenju.
Simona Gaser je vztrajna kolesarka, ki pogosto kolesari od doma v Zalem Logu v Selški dolini do Škofje Loke. A pravo tekmovanje na kolesarski stezi je nekaj povsem drugega.
“V kolesarjenju na en kilometer sem bila prva, na dva kilometra pa tretja. Moji doma so bili ponosni name, vesela sem bila sprejemov na brniškem letališču in drugod.”
V času specialne olimpijade je bilo v Abu Dabiju vroče, temperature so presegle 30 stopinj, kar so močno občutili tekmovalci. Tudi Uroš Bernik iz Svete Barbare nad Škofjo Loko. Uroš je zelo zavzet športnik, ki da vse od sebe, rad kolesari in trenira, zanimajo ga različni športi.
“Res je bilo zelo vroče, treningi so bili zahtevni, z menoj je bil trener Miro Dokl iz Celja. Imel sem tremo. Spoznal sem druge udeležence. Zdaj vem, da brez družbe ni veselja.”
Do udeležbe na specialni olimpijadi je dolga pot. Tekmovalci se najprej uvrstijo na regijsko tekmovanje, potem na državne igre in v državno reprezentanco. S trenerji in spremljevalci trdo delajo. Šport spodbujajo tudi v škofjeloškem društvu Sožitje, v katerem je v različne panoge specialne olimpijade vključenih osemdeset članov, najštevilčnejši so na Gorenjskem.
Marko Mohorič, predsednik škofjeloškega Sožitja:
“Spodbujamo športne dejavnosti, poleg udeležbe na svetovnih igrah je zelo pomembno tudi vključevanje udeležencev. Kljub omejitvam se trudijo in zmorejo, vsak po svojih močeh. Vodilo specialne olimpijade je, da poskušajo, da se približajo zmagi, da se vključujejo v družbo. To pa nam daje energijo, da smo na pravi poti.”
Poletne svetovne igre specialne olimpijade v Abu Dabiju, tokratno geslo je bilo Spoznajte odločne, so bile tudi za slovenske udeležence nova priložnost za preverjanje zmogljivosti, vztrajnosti, dvig samozavesti in za vključevanje v nova okolja in nove sredine. Na pobudo družine Kennedy so leta 1963 v ZDA pripravili prvi športni tabor za ljudi z motnjami v duševnem razvoju.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tokratne poletne svetovne igre specialne olimpijade, kjer tekmujejo udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, so potekale v Abu Dabiju in Dubaju. Sodelovalo je več kot 7 tisoč športnikov iz 200-tih držav, z njimi je bilo kar 3 tisoč spremljevalcev. Med udeleženci so bili tudi slovenskih tekmovalci, ki so skupaj osvojili 24 medalj, tudi 3 zlate. Gorenjca, Uroš Bernik in Simona Gaser, člana škofjeloškega Sožitja, sta se razveselila medalj v kolesarjenju. Prispevek Aljane Jocif.
Slovenska ekipa z novimi medaljami
S poletnih svetovnih iger specialne olimpijade v Abu Dabiju in Dubaju, kjer so tekmovali udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, so se vrnili tudi slovenski udeleženci. Tokrat je sodelovalo več kot sedem tisoč športnikov iz 180 držav. Njihove cilje je pomagalo uresničevati tri tisoč spremljevalcev in dvajset tisoč prostovoljcev.
Specialna olimpijada, ki je tudi v Sloveniji, je način življenja ljudi z motnjami v duševnem razvoju, zato so na voljo številni programi. Slovenski tekmovalci so ob spodbudah domačih, trenerjev, društev in zavodov ter specialne olimpijade Slovenije osvojili 24 medalj, tudi tri zlate. Pomerili so se v atletiki, plavanju, namiznem tenisu, judu, balinanju in košarki. V ekipi sta bila tudi Gorenjca Simona Gaser in Uroš Bernik, člana škofjeloškega Sožitja, ki sta se razveselila medalj v kolesarjenju.
Simona Gaser je vztrajna kolesarka, ki pogosto kolesari od doma v Zalem Logu v Selški dolini do Škofje Loke. A pravo tekmovanje na kolesarski stezi je nekaj povsem drugega.
“V kolesarjenju na en kilometer sem bila prva, na dva kilometra pa tretja. Moji doma so bili ponosni name, vesela sem bila sprejemov na brniškem letališču in drugod.”
V času specialne olimpijade je bilo v Abu Dabiju vroče, temperature so presegle 30 stopinj, kar so močno občutili tekmovalci. Tudi Uroš Bernik iz Svete Barbare nad Škofjo Loko. Uroš je zelo zavzet športnik, ki da vse od sebe, rad kolesari in trenira, zanimajo ga različni športi.
“Res je bilo zelo vroče, treningi so bili zahtevni, z menoj je bil trener Miro Dokl iz Celja. Imel sem tremo. Spoznal sem druge udeležence. Zdaj vem, da brez družbe ni veselja.”
Do udeležbe na specialni olimpijadi je dolga pot. Tekmovalci se najprej uvrstijo na regijsko tekmovanje, potem na državne igre in v državno reprezentanco. S trenerji in spremljevalci trdo delajo. Šport spodbujajo tudi v škofjeloškem društvu Sožitje, v katerem je v različne panoge specialne olimpijade vključenih osemdeset članov, najštevilčnejši so na Gorenjskem.
Marko Mohorič, predsednik škofjeloškega Sožitja:
“Spodbujamo športne dejavnosti, poleg udeležbe na svetovnih igrah je zelo pomembno tudi vključevanje udeležencev. Kljub omejitvam se trudijo in zmorejo, vsak po svojih močeh. Vodilo specialne olimpijade je, da poskušajo, da se približajo zmagi, da se vključujejo v družbo. To pa nam daje energijo, da smo na pravi poti.”
Poletne svetovne igre specialne olimpijade v Abu Dabiju, tokratno geslo je bilo Spoznajte odločne, so bile tudi za slovenske udeležence nova priložnost za preverjanje zmogljivosti, vztrajnosti, dvig samozavesti in za vključevanje v nova okolja in nove sredine. Na pobudo družine Kennedy so leta 1963 v ZDA pripravili prvi športni tabor za ljudi z motnjami v duševnem razvoju.
Kot je znano se bo v sredo, v šolah, pričelo samotestiranje otrok in kljub temu, da morajo šolniki upoštevati odlok vlade, med zaposlenimi v šolstvu, starši in otroki trenutno vlada veliko negotovosti glede tega, kako se bodo ukrepi izvajali v praksi. Na naš poziv se je odzvalo več učiteljev in učiteljic ter izrazilo veliko zaskrbljenost in strah pred tem, kako bodo pod takšnimi pogoji korektno izvajali pedagoški proces; s težavami, sploh v prvem triletju osnovnih šol, se namreč spopadajo že sedaj. Pogovarjali smo se z učiteljico Emo Cerar, vzgojiteljico in pedagoginjo, ki ima dolgoletne izkušnje poučevanja otrok v prvem razredu.
Na mednarodni dan prijaznosti o tem, kaj sploh je prijaznost, ali gre z roko v roki z odločnostjo ter kje imamo kot družba tu še izzive, s psihiatrinjo in psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan. Več - https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-191/.
Že od konca lanskega šolskega leta je v Avstriji samotestiranje učencev v šoli obvezno. Letošnje šolsko leto so dvema hitrima antigenskima testoma dodali še PCR test. Vsi učenci, tudi najmlajši, se sami testirajo tri krat tedensko. »Vsi smo veseli, da otroci lahko pod kolikor toliko normalnimi pogoji obiskujejo šolo.« To velja tako za učitelje kot za starše, s katerimi večjih težav niso imeli, pravi ravnatelj Danilo Katz, zadovoljen zaradi neposredne komunikacije, ki so jo imeli z avstrijskim šolskim ministrstvom. Prav to je, po njegovem, ključno, da je obvezno samotestiranje postalo del šolskega vsakdana. Otroci pa tudi dobro vedo, zakaj je to pomembno, dodaja v pogovoru z Matejo Železnikar.
Slovenija ali njene posamezne destinacije so se že znašle na tujih lestvicah držav, ki jih je treba obiskati, bile pa so že tudi opisane v številnih člankih. Ena od zadnjih bolj prepoznavnih omemb je uvrstitev Slovenije na peto mesto med desetimi priporočenimi državami za obisk v letu 2022 v turističnem vodniku Lonely Planet. Ko pišejo o Sloveniji, se najpogosteje razpišejo o njenih naravnih danosti in gastronomiji. In ker je ta okusnejši del turizma vodilna promocijska tema lanskega in letošnjega leta, so na STO izbrane tuje novinarje peljali na kulinarični izlet, da predstavijo najboljše, kar ponuja slovenska gastronomija. Gostili so 24 predstavnikov tujih medijev in vplivnežev s področja kulinarike in trajnosti iz 15 držav. Ti so bili iz medijev, kot so italijanski dnevnik La Reppublica, britanski The Guardian, ameriški Forbes in nizozemski Telegraaf in pa tudi prepoznavnih gastronomsko specializiranih medijev, med drugim avstrijskega Falstaff, nemškega Kulinariker in Fine Dining Lovers. Na enem od teh izletov preteklo nedeljo je bila tudi Tina Lamovšek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta med 28. in 30. oktobrom na odpravi v Rolwalingu v nepalski Himalaji opravila zahteven vzpon na gori Tsoboje. Uspelo jima je preplezati 1700-metrsko smer v severozahodni steni gore. Prvenstveno smer, ki sta jo potegnila in poimenovala Slovenska direktna, odlikuje kombinacija tehnične zahtevnosti in plezanja na veliki višini, svoje sta dodala še veter in mraz. O novem vrhunskem dosežku slovenskega alpinizma se je z Luko Stražarjem in Nejcem Marčičem pogovarjal Aleš Ogrin.
Bosna in Hercegovina je zaradi vse glasnejših napovedi Republike srbske, da srbski vojaki ne bodo več sodelovali v enotah federacije, vse bliže razpadu. Daytonski mirovni sporazum iz leta 1995, ki je končal krvave spopade v Bosni in Hercegovini, je pred veliko preizkušnjo. Mednarodna diplomacija ima spet veliko dela.
Nakup nepremičnine v Ljubljani je za številne mlade in tudi tiste z rednimi povprečnimi prihodki skorajda nedosegljiv cilj. Država je glede stanovanjske politike pogrnila na izpitu.
V naši zahodni sosedi je treba za nakup nepremičnine še vedno najgloblje seči v žep v Rimu, kjer je treba za kvadratni meter stanovanja v središču mesta odšteti skoraj 6 tisoč evrov. Povprečna cena kvadratnega metra v državi se je v minulem letu znižala za 1,8 odstotka na 1.700 evrov, kar je najnižje v zadnjem desetletju. Razlike med cenami nepremičnin na severu in jugu Italije so ogromne.
V hrvaški prestolnici so se cene starih nepremičnin, ki jih je prizadel nedavni potres, zelo znižale, vrtoglave pa so cene novih stanovanj. Država pomaga mladim pri odplačevanju posojila prvih 5 let.
V Ljubljani se že tako visoke cene nepremičnin še vedno zvišujejo, zato zemljišča, stanovanja ali hiše povečini lahko kupijo le bogati posamezniki in podjetja, ki nato nepremičnine povečini oddajajo v najem. Razlog za nedostopnost stanovanj tiči tudi v neaktivnosti države pri snovanju stanovanjske politike. Država je stanovanjsko problematiko prepustila trgu, ki sam določa cene. Na nepremičninski trg v hrvaški prestolnici so v minulih dveh letih najbolj vplivali močni potresni sunki. Cene nepremičnin v starem delu Zagreba so se zelo znižale, za kvadratni meter novega stanovanja pa je treba odšteti tudi 8000 evrov. Zanimivi so zlasti tisti deli mesta, kjer so stavbe iz armiranega betona. V Italiji je treba za nakup nepremičnine še vedno najgloblje seči v žep v Rimu, kjer je treba za kvadratni meter stanovanja v središču mesta odšteti skoraj 6 tisoč evrov.
Mineva 21 let od tragedije v Kaprunu v Avstriji, ko je v vagonu zobate železnice izbruhnil požar v katerem je umrlo 155 ljudi. To pa še zdaleč ni edina tragedija na smučišču. Dobri dve leti pred nesrečo v Avstriji pa se je nerazumljiva tragedija odvijala na italijanskem smučišču Cavalese. 3. februarja 1998 je ameriško vojno letalo letelo nedovoljeno nizko in hitro ter pri tem pretrgalo nosilni kabel žičnice. Ravno takrat so se smučarji z gondolo vračali s smučišča. Umrlo je 20 ljudi.
Gibanje za pitno vodo je danes začelo kampanjo za zagotovitev pitne vode v Anhovem, kjer se že več kot 40 let pogosto dogajajo ekološke nesreče. Inštitut 8. marec, ki je del gibanja, opozarja, da je v današnjem času nesprejemljivo, da ljudje zbolevajo zaradi vode, ki jo pijejo. Narava in vodni viri v Anhovem so sicer stalna žrtev različnih nesreč, ki so se dogajale predvsem v tamkajšnji proizvodnji. Najodmevnejša se je zgodila minulo leto, ko je podjetje Eternit z industrjskimi odplakami onesnažilo pitno vodo. V Gibanju za pitno vodo so zato poiskali rešitev. Težavo s pitno vodo bi lahko rešili s sredstvi iz državnega proračuna za leti 2022 in 2023, ki ga bodo poslanci sprejemali prihodnji teden.
Veliko moških si novembra pušča rasti brke, da bi opozorili na raka prostate in mod, ki sta najpogostejša raka pri moških. Pripadniki gibanja Movember, ki se je leta 2003 začelo v Avstraliji, tako enajsti mesec v letu pozivajo moške, naj vsaj enkrat na leto opravijo pregled pri urologu, da bi pravočasno odkrili morebitna rakava obolenja. Stroka pa poziva, naj se moški udeležujejo presajalnih testov. O rakih pri moških smo se pogovarjali s podpredsednico Društva onkoloških bolnikov Slovenije Bredo Brezovar Goljar.
Dopoldne sta prestižno nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope 2021 prejela Kristina Modic in prof. dr. Samo Zver za solidarnost in vseevropski zdravstveni napredek bolnikov z rakom. Z uspešnimi akcijami, strokovno komunikacijo in empatijo že vrsto let skrbita za moderno zdravljenje hematoloških bolnikov. Povezala sta slovenske strokovnjake in znanstvenike ter osveščata o pomenu pravočasne dostopnosti zdravljenja za vse.
Geodetski inštitut Slovenije od leta 2016 izvaja vseslovenski projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga financira ministrstvo za infrastrukturo, katerega cilj je zagotavljanje mobilnosti ranljivih skupin v Sloveniji, in sicer slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, gibalno oviranim in starejšim. Kot partner v projektu sodeluje Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost. Več o projektu, v katerem sodeluje več kot 40 občin, pa v prispevku Petre Medved.
Karantena predstavljala obdobje, ki je in bo morda tudi v prihodnosti vplivala na obstoj marsikaterega para. Že pred letom in pol smo se spraševali o tej tematiki. Odvetnica Sabina Mikulin iz odvetniške pisarne Mikulin je maja lani opažala, da so se od začetka razglasitve epidemije bistveno povečala vprašanja v povezavi z delitvijo premoženja med zakoncema. Poklicali smo jo in preverili, kakšno pa je stanje danes.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Najprej so bili večerni klepeti, javni dogodki, ki so se začeli pred 16timi leti. Kot marsikaj drugega, je koronavirus to prekinil. Nataša se je lotila knjige. Pripravila je izbor Izolank in Izolanov, njihove strnjene portrete, ki odslikavajo ne le njihova življenja, ampak tudi zanimivosti in intimnosti, ki tekstu dodajo poseben čar. Ob prebiranju teh portretov se vprašaš, ali si sploh pozoren na ljudi, ki živijo okrog tebe. Ali znaš razbrati dragocenosti in posebnosti, ki se skrivajo v ljudeh in zaradi katerih so kraji in mesta taki, kot so. Nataši je to gotovo uspelo.
Najprej so bili večerni klepeti, javni dogodki, ki so se začeli pred 16timi leti. Kot marsikaj drugega, je koronavirus to prekinil. Nataša se je lotila knjige. Pripravila je izbor Izolank in Izolanov, njihove strnjene portrete, ki odslikavajo ne le njihova življenja, ampak tudi zanimivosti in intimnosti, ki tekstu dodajo poseben čar. Ob prebiranju teh portretov se vprašaš, ali si sploh pozoren na ljudi, ki živijo okrog tebe. Ali znaš razbrati dragocenosti in posebnosti, ki se skrivajo v ljudeh in zaradi katerih so kraji in mesta taki, kot so. Nataši je to gotovo uspelo.
Neveljaven email naslov