Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratne poletne svetovne igre specialne olimpijade, kjer tekmujejo udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, so potekale v Abu Dabiju in Dubaju. Sodelovalo je več kot 7 tisoč športnikov iz 200-tih držav, z njimi je bilo kar 3 tisoč spremljevalcev. Med udeleženci so bili tudi slovenskih tekmovalci, ki so skupaj osvojili 24 medalj, tudi 3 zlate. Gorenjca, Uroš Bernik in Simona Gaser, člana škofjeloškega Sožitja, sta se razveselila medalj v kolesarjenju. Prispevek Aljane Jocif.
Slovenska ekipa z novimi medaljami
S poletnih svetovnih iger specialne olimpijade v Abu Dabiju in Dubaju, kjer so tekmovali udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, so se vrnili tudi slovenski udeleženci. Tokrat je sodelovalo več kot sedem tisoč športnikov iz 180 držav. Njihove cilje je pomagalo uresničevati tri tisoč spremljevalcev in dvajset tisoč prostovoljcev.
Specialna olimpijada, ki je tudi v Sloveniji, je način življenja ljudi z motnjami v duševnem razvoju, zato so na voljo številni programi. Slovenski tekmovalci so ob spodbudah domačih, trenerjev, društev in zavodov ter specialne olimpijade Slovenije osvojili 24 medalj, tudi tri zlate. Pomerili so se v atletiki, plavanju, namiznem tenisu, judu, balinanju in košarki. V ekipi sta bila tudi Gorenjca Simona Gaser in Uroš Bernik, člana škofjeloškega Sožitja, ki sta se razveselila medalj v kolesarjenju.
Simona Gaser je vztrajna kolesarka, ki pogosto kolesari od doma v Zalem Logu v Selški dolini do Škofje Loke. A pravo tekmovanje na kolesarski stezi je nekaj povsem drugega.
“V kolesarjenju na en kilometer sem bila prva, na dva kilometra pa tretja. Moji doma so bili ponosni name, vesela sem bila sprejemov na brniškem letališču in drugod.”
V času specialne olimpijade je bilo v Abu Dabiju vroče, temperature so presegle 30 stopinj, kar so močno občutili tekmovalci. Tudi Uroš Bernik iz Svete Barbare nad Škofjo Loko. Uroš je zelo zavzet športnik, ki da vse od sebe, rad kolesari in trenira, zanimajo ga različni športi.
“Res je bilo zelo vroče, treningi so bili zahtevni, z menoj je bil trener Miro Dokl iz Celja. Imel sem tremo. Spoznal sem druge udeležence. Zdaj vem, da brez družbe ni veselja.”
Do udeležbe na specialni olimpijadi je dolga pot. Tekmovalci se najprej uvrstijo na regijsko tekmovanje, potem na državne igre in v državno reprezentanco. S trenerji in spremljevalci trdo delajo. Šport spodbujajo tudi v škofjeloškem društvu Sožitje, v katerem je v različne panoge specialne olimpijade vključenih osemdeset članov, najštevilčnejši so na Gorenjskem.
Marko Mohorič, predsednik škofjeloškega Sožitja:
“Spodbujamo športne dejavnosti, poleg udeležbe na svetovnih igrah je zelo pomembno tudi vključevanje udeležencev. Kljub omejitvam se trudijo in zmorejo, vsak po svojih močeh. Vodilo specialne olimpijade je, da poskušajo, da se približajo zmagi, da se vključujejo v družbo. To pa nam daje energijo, da smo na pravi poti.”
Poletne svetovne igre specialne olimpijade v Abu Dabiju, tokratno geslo je bilo Spoznajte odločne, so bile tudi za slovenske udeležence nova priložnost za preverjanje zmogljivosti, vztrajnosti, dvig samozavesti in za vključevanje v nova okolja in nove sredine. Na pobudo družine Kennedy so leta 1963 v ZDA pripravili prvi športni tabor za ljudi z motnjami v duševnem razvoju.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tokratne poletne svetovne igre specialne olimpijade, kjer tekmujejo udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, so potekale v Abu Dabiju in Dubaju. Sodelovalo je več kot 7 tisoč športnikov iz 200-tih držav, z njimi je bilo kar 3 tisoč spremljevalcev. Med udeleženci so bili tudi slovenskih tekmovalci, ki so skupaj osvojili 24 medalj, tudi 3 zlate. Gorenjca, Uroš Bernik in Simona Gaser, člana škofjeloškega Sožitja, sta se razveselila medalj v kolesarjenju. Prispevek Aljane Jocif.
Slovenska ekipa z novimi medaljami
S poletnih svetovnih iger specialne olimpijade v Abu Dabiju in Dubaju, kjer so tekmovali udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, so se vrnili tudi slovenski udeleženci. Tokrat je sodelovalo več kot sedem tisoč športnikov iz 180 držav. Njihove cilje je pomagalo uresničevati tri tisoč spremljevalcev in dvajset tisoč prostovoljcev.
Specialna olimpijada, ki je tudi v Sloveniji, je način življenja ljudi z motnjami v duševnem razvoju, zato so na voljo številni programi. Slovenski tekmovalci so ob spodbudah domačih, trenerjev, društev in zavodov ter specialne olimpijade Slovenije osvojili 24 medalj, tudi tri zlate. Pomerili so se v atletiki, plavanju, namiznem tenisu, judu, balinanju in košarki. V ekipi sta bila tudi Gorenjca Simona Gaser in Uroš Bernik, člana škofjeloškega Sožitja, ki sta se razveselila medalj v kolesarjenju.
Simona Gaser je vztrajna kolesarka, ki pogosto kolesari od doma v Zalem Logu v Selški dolini do Škofje Loke. A pravo tekmovanje na kolesarski stezi je nekaj povsem drugega.
“V kolesarjenju na en kilometer sem bila prva, na dva kilometra pa tretja. Moji doma so bili ponosni name, vesela sem bila sprejemov na brniškem letališču in drugod.”
V času specialne olimpijade je bilo v Abu Dabiju vroče, temperature so presegle 30 stopinj, kar so močno občutili tekmovalci. Tudi Uroš Bernik iz Svete Barbare nad Škofjo Loko. Uroš je zelo zavzet športnik, ki da vse od sebe, rad kolesari in trenira, zanimajo ga različni športi.
“Res je bilo zelo vroče, treningi so bili zahtevni, z menoj je bil trener Miro Dokl iz Celja. Imel sem tremo. Spoznal sem druge udeležence. Zdaj vem, da brez družbe ni veselja.”
Do udeležbe na specialni olimpijadi je dolga pot. Tekmovalci se najprej uvrstijo na regijsko tekmovanje, potem na državne igre in v državno reprezentanco. S trenerji in spremljevalci trdo delajo. Šport spodbujajo tudi v škofjeloškem društvu Sožitje, v katerem je v različne panoge specialne olimpijade vključenih osemdeset članov, najštevilčnejši so na Gorenjskem.
Marko Mohorič, predsednik škofjeloškega Sožitja:
“Spodbujamo športne dejavnosti, poleg udeležbe na svetovnih igrah je zelo pomembno tudi vključevanje udeležencev. Kljub omejitvam se trudijo in zmorejo, vsak po svojih močeh. Vodilo specialne olimpijade je, da poskušajo, da se približajo zmagi, da se vključujejo v družbo. To pa nam daje energijo, da smo na pravi poti.”
Poletne svetovne igre specialne olimpijade v Abu Dabiju, tokratno geslo je bilo Spoznajte odločne, so bile tudi za slovenske udeležence nova priložnost za preverjanje zmogljivosti, vztrajnosti, dvig samozavesti in za vključevanje v nova okolja in nove sredine. Na pobudo družine Kennedy so leta 1963 v ZDA pripravili prvi športni tabor za ljudi z motnjami v duševnem razvoju.
Kampanja Daj se na seznam nagovarja vse, ki so stari od 18 do 45 let, naj se vpišejo v register Slovenija Donor. Do konca leta bi namreč radi zbrali vsaj tisoč novih vpisov darovalcev krvotvornih matičnih celic, s katerimi rešujejo življenja bolnikom s krvnim rakom in nekaterimi drugimi boleznimi. Presaditev krvnih matičnih celic je v mnogih primerih edina možnost za preživetje bolnikov z levkemijo, limfomom, plazmocitomom, mielodisplastičnim sindromom in številnimi drugimi boleznimi.
24. maja pred 80 leti se je v mestu Duluth v Minnesoti rodil Robert Allen Zimmerman, ki ga ves svet pozna pod umetniškim imenom: Bob Dylan. Legendarni glasbenik pač že dolgo velja za najpomembnejšega glasnika kontra-kulturne, hipijevske generacije in prvega pesnika rockovske glasbe. Da ta oznaka ni iz trte izvita, potrjuje tudi Nobelova nagrada za književnost, ki jo je prejel pred petimi leti. Dylan je sicer že v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kot nekaj-in-dvajsetleten fant torej, začel pisati literarno nenavadno izbrušena besedila, prežeta z referencami na francoski simbolizem, angleški imagizem in ameriške beatnike. Poleg tega je na inovativen način spojil tradiciji belskega folka iz apalaškega gorovja in črnskega bluza iz delte Misisipija. Vse skupaj pa je nato še podložil z električno, nevarno zvenečo, rockovsko kitaro in tako ustvaril novo glasbo, ki je navsezadnje spremenila svet. In ga slej ko prej spreminja še danes. Kako je to mogoče, smo preverjali v pogovoru z Andražem Gombačem, urednikom kulturne redakcije na Primorskih novicah, ki je kot prvi Slovenec na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete diplomiral iz analize Dylanovih besedil. Prispevek je pripravil Goran Dekleva.
Mladinski delegat OZN je glasnik dela Združenih narodov z mladimi in za mlade, hkrati pa je glasnik mladih iz Slovenije pri tej mednarodni organizaciji, je zapisano na spletni strani Mladinskega sveta Slovenije. Ta mesec je za leto dni delo mladinske delegatke prevzela Lucija Karnelutti, v preteklosti dejavna tako v Sloveniji kot na mednarodnem področju. Bila je predsednica dijaške organizacije Slovenije in je članica evropske dijaške zveze. Je tudi ustanovna članica predsedstva Generation Climate Europe (GCE) ter predsednica Medgeneracijske koalicije Slovenije (MeKoS). Kako si predstavlja delo glasnice mladih in kaj načrtuje v enoletnem mandatu?
Pred 60. leti so podelili prvo bralno značko na Prevaljah, kjer sta pobudnika pisatelj Leopold Suhodolčan in profesor slovenskega jezika Stanko Kotnik skušala spodbuditi mlade k branju. Danes bralno značko pripravljajo na skoraj vseh slovenskih osnovnih šolah, Prevalje pa so razglasili za mesto bralne značke. Naša dopisnica Metka Pirc je v pogovoru ob slavju 60. obletnice preverila tudi, ali so telefoni zares velika konkurenca knjigam in branju.
Na Ravnah na Koroškem so razrezali 11 metrov dolgo potico velikanko, ki jo je speklo 11 pekov iz 11 slovenskih pekarn. Potico velikanko so danes razstavili na ulici v središču Raven na Koroškem, da bi se s tem vpisali v Guinessovo knjigo rekordov. Potico so položili na mize v dolžini 370 metrov vse od koroškega medgeneracijskega centra do gradu Javornik. Izjemen je bil pogled na potico, kakršne svet še ni videl. Več zahtev so morali izpolniti Ravenčani, da bi podrli rekord v najdaljši orehovi potici na svetu, natančno meritev dolžine potice so zaupali geodetu Andreju Merkaču. Na desetine pridnih rok je pomagalo pri peki potice, pekli so jo v Koroškem domu starostnikov, pa v vrtcu, tamkašnjih gostilnah. A pri koroški potici ne gre le za tehnične meritve in postavljanje rekorda. Pomembno je povezovanje, sodelovanje. Med generacijami še toliko bolj. Tako ni naključje, da so potico postavili od koroškega medgeneracijskega centra do gradu Javornik. Na Ravnah imajo torej več razlogov za veselje. A na informacijo, če jim bo uspel vpis v Guinessovo knjigo rekordov, bo treba še malo počakati. Že zdaj pa vedo, da želijo s podobnimi projekti nadaljevati. Podrobneje Metka Pirc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z besedo čebela, »čebelca« ali čebelica se v naših glavah prižge več asociacij. Nekatere med njimi so zelo metaforične in simbolne, druge prikličejo v spomin tekanje po travnikih in morda kak boleč pripetljaj, ki za nas ni bil usoden, za čebelo pa, saj čebela, katere obstoj je nujen tudi za naše bivanje, po piku umre. Tu so seveda še čebelnjaki, panjske končnice pa so tako ali tako del naše kulturne, predvsem likovno povedne dediščine, s katero velikokrat seznanjamo tudi druge ljudi po svetu. Na splošno čebela pomeni močno vez med naravo in kulturo. Geslo letošnjega svetovnega dneva čebel, ki ga zaznamujemo četrto leto, je: » Be engaged« VKLJUČI SE in prispevaj k reševanju čebel in vseh drugih opraševalcev. V Sloveniji je najbolj žgoče vprašanje letošnjega leta pomanjkanje hrane v naravi za opraševalce, tudi za medonosne čebele. Te bodo ob pomoči čebelarjev, ki jih hranijo, preživele, a iztočenega medu bo malo. Pri nas je v tem smislu po družabnih omrežjih krožil poziv, naj ljudje ne kosijo svojih trat, naj pustijo cveteti travniške ozelenitve ali parke, da bi čebele vendarle našle kaj hrane. Več Jernejka Drolec in Magda Tušar.
Devetnajstega maja zaznamujemo svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB), s katero pojmujemo dve podobni bolezni, ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen. Kronična vnetna črevesna bolezen močno zaznamuje življenja bolnikov. Bolezen namreč vpliva na kakovost njihovega življenja, saj jih simptomi bolezni praviloma spremljajo do konca življenja. Doktor David Drobne, gastroenterolog s klinike za gastroenterologijo na UKC Ljubljana, poudarja, da zdravniška stroka lahko danes bolnikom že toliko pomaga, da lahko živijo skoraj normalno življenje. "V zadnjem času smo priča poplavi novih zdravil, hkrati smo se naučili bolezen zdraviti. Zdravimo jo v bolj zgodnjih stadijih, ko še ne nastanejo strukturne poškodbe prebavne cevi, tako je zdravljenje v primerjavi s preteklostjo bistveno bolj uspešno." Evropska zveza društev za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis (EFCCA) letos svetovni dan KVČB zaznamuje z geslom Prekinimo tišino. S tem želi ozaveščati o vplivu KVČB na življenja obolelih na izobraževalnem, poklicnem in osebnem področju, sprožiti dialog o psihološkem vplivu na obolele. Predstaviti skrita dejstva o tem, kako je živeti s to boleznijo. Oboleli s KVČB ljudem v svoji okolici namreč pogosto ne razkrijejo, kako se v resnici počutijo. Mateja Saje, predsednica društva KVČB, poudarja, da je bolezen nevidna in da je bistvo očem skrito. "Prav je, da o tej bolezni spregovorimo in da nevidno postane vidno. Da tudi povemo, kaj to pomeni s psihološkega vidika. Na ta način pomagamo tudi tistim, ki so zboleli v zadnjem času, da bodo lažje šli skozi življenje." Društvo za KVČB bo 22. maja organiziralo deveti simpozij o KVČB z mednarodno udeležbo predavateljev. Simpozij na temo KVČB doma in v službi, ki je namenjen obolelim s KVČB, njihovim svojcem ter zdravnikom primarne, sekundarne in terciarne ravni, bo tokrat potekal po spletu. V podporo ljudem s KVČB bo 22. maja prvič obarvano v vijoličasto barvo hkrati več stavb v Ljubljani in Mariboru.
V Banki Slovenije letos skupaj z državo praznujejo 30-letnico. Ob tej priložnosti so danes odprli Muzej Banke Slovenije, namenjen vsem generacijam. Ogledali so bomo lahko mejnike naše države, pri katerih so ključno vlogo odigrali v Banki Slovenije.
15. maja obeležujemo dan podnebnih sprememb. Na Prvem smo ob tej priložnosti govorili s predstavnikoma organizacije Mladi za podnebno pravičnost Mašo Cvetežar in Timotejem Pavlinom.
Najizrazitejše vremenske ekstreme, ki nam jih prinašajo podnebne spremembe, seveda vedno opazimo. Pogosto prinesejo s seboj hudo razdejanje. A manj očitne znake denimo pomanjkanja vode pogosteje spregledamo, a se tudi njihovih učinki počasi seštevajo in krhajo odpornost okolja, od katerega smo vsi odvisni. »Ko sedimo na plaži in beremo knjigo, smo suhega vremena zelo veseli. Drugače pa je, če smo v vlogi kmeta, ki milo gleda v nebo in čaka, da pade dež,« je ponazorila različna merila s katerini ocenjujejo, kako naklonjeno nam je vreme, agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik.
Lansko leto, ko je svet prvič obstal, se je to marsikje hitro pokazalo na čistejšem zraku, zmanjšale so se tudi emisije toplogrednih plinov. Po dozdajšnjih ocenah za približno 7 odstotkov na globalni ravni. Prve ocene za Slovenijo kažejo, da so se izpusti iz prometa znižali za 16 odstotkov, celotna bilanca izpustov leta 2020 pa za okoli 5 odstotkov glede na leto 2019. Pot do ničelnih emisij ne bo preprosta Prvenstvena naloga zelene preobrazbe je znižanje emisij toplogredni plinov na raven, ki jo planet lahko absorbira, da bi tako dosegli t. i. ogljično nevtralnost. V Sloveniji na leto izpustimo za 17 megaton CO2 toplogrednih plinov. Če želimo doseči ogljično nevtralnost, moramo izpuste znižati na 0,35 megaton. Foto: Pixabay/geralt
Z novo sezono špargljev in jagod se je tudi letos ob lepih dnevih v mesecu maju začela prodaja prvih sezonskih pridelkov na premičnih stojnicah ob cestah, na parkiriščih in drugod izven registriranih tržnic. Na premičnih stojnicah svoje pridelke neposredno prodajajo tako kmetje kot preprodajalci. Inšpekcija pa vsako leto v svojih poročilih prav na področju obcestne prodaje prvega sadja in zelenjave navaja veliko odstopanj na področju označevanja in zavajanja potrošnikov glede porekla ter na področju pomanjkljive dokumentacije. Ker številne preprodajalske družbe verižno zapirajo in odpirajo nova podjetja, je nadzor na tem področju neučinkovit. Celovitejšega pristopa pa ni.
Danes obeležujemo mednarodni dan medicinskih sester in sicer pod geslom »Glas medicinskih sester: vizija za prihodnost zdravstva«. Ob tem strokovna organizacija Zbornica - Zveza odločevalce poziva, da je vlaganje v poklic medicinske sestre naložba v zdravje in državo. »Brez medicinskih sester in babic ni zdravstvenega sistema. Da nas bo v prihodnje v sistemu dovolj, je nujno treba sprejeti nove, ustrezne kadrovske standarde in normative, ki temeljijo na potrebah pacientov,« pravi Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze. Več Lucija Fatur.
Slovenija je v rumeni fazi epidemije. Dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan je včeraj dejal, da pričakuje še nadaljnje umirjanje epidemije. Kaj pa za prihajajoče dni in tedne napoveduje dr. Denis Kutnjak z Nacionalnega inštituta za biologijo? Njihova metoda spremljanja širjenja koronavirusa se je izkazala za zelo natančno. Kako hitro se torej bližamo zeleni fazi? Kateri regiji kaže najbolje? Ali je pri nas že prisotna indijska različica koronavirusa? Dr. Kutnjaka je spraševal Iztok Konc. Foto: Covid-19 Sledilnik
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Od začetka epidemije se je pri najmlajših generacijah močno povečala uporaba zaslonov, saj so jih izobraževanje na daljavo, ustavitev obšolskih dejavnosti in omejitev osebnih stikov prikovali na zaslone. 6,7 ur na dan so lansko pomlad gledali v zaslon – od tega skoraj štiri ure zaradi šole, strokovnjaki pa opozarjajo, da se je v drugem valu epidemije ta številka še povečala. Pri Zdravniški zbornici Slovenije so zato danes predstavili enotne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so plod premisleka številnih strokovnjakov in zdravnikov, ki delajo z mladimi, v pomoč pa bodo tako staršem, kot učiteljem in vsem strokovnjakom, ki delajo z otroki.
Epidemija nas ne bi tako prizadela, če bi bili zdrava družba: Uporaba drog se je v prvem valu znižala, zdaj so razmere alarmantne.
Zgodba o skupini otrok iz Maribora, ki so se odločili, da bodo zamenjali dotrajana igrala pred blokom.
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica je dopoldne pripravilo zanimivo predstavitev računalniških igric za ljudi z okvaro vida. Dogodek so poimenovali Na temni strani zaslona in ob tem poudarili, da se zadnja leta veliko dela na razvoju računalniških in spletnih vsebin za slepe in slabovidne - tako za preživljanje prostega časa kot v učne namene. Razumljivo, da so igrice posebej prilagojene in v glavnem temeljijo na zvoku, v zadnjih dveh, treh letih pa so slepim in slabovidnim na voljo tudi video vsebine za prosti čas.
Neveljaven email naslov