Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratne poletne svetovne igre specialne olimpijade, kjer tekmujejo udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, so potekale v Abu Dabiju in Dubaju. Sodelovalo je več kot 7 tisoč športnikov iz 200-tih držav, z njimi je bilo kar 3 tisoč spremljevalcev. Med udeleženci so bili tudi slovenskih tekmovalci, ki so skupaj osvojili 24 medalj, tudi 3 zlate. Gorenjca, Uroš Bernik in Simona Gaser, člana škofjeloškega Sožitja, sta se razveselila medalj v kolesarjenju. Prispevek Aljane Jocif.
Slovenska ekipa z novimi medaljami
S poletnih svetovnih iger specialne olimpijade v Abu Dabiju in Dubaju, kjer so tekmovali udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, so se vrnili tudi slovenski udeleženci. Tokrat je sodelovalo več kot sedem tisoč športnikov iz 180 držav. Njihove cilje je pomagalo uresničevati tri tisoč spremljevalcev in dvajset tisoč prostovoljcev.
Specialna olimpijada, ki je tudi v Sloveniji, je način življenja ljudi z motnjami v duševnem razvoju, zato so na voljo številni programi. Slovenski tekmovalci so ob spodbudah domačih, trenerjev, društev in zavodov ter specialne olimpijade Slovenije osvojili 24 medalj, tudi tri zlate. Pomerili so se v atletiki, plavanju, namiznem tenisu, judu, balinanju in košarki. V ekipi sta bila tudi Gorenjca Simona Gaser in Uroš Bernik, člana škofjeloškega Sožitja, ki sta se razveselila medalj v kolesarjenju.
Simona Gaser je vztrajna kolesarka, ki pogosto kolesari od doma v Zalem Logu v Selški dolini do Škofje Loke. A pravo tekmovanje na kolesarski stezi je nekaj povsem drugega.
“V kolesarjenju na en kilometer sem bila prva, na dva kilometra pa tretja. Moji doma so bili ponosni name, vesela sem bila sprejemov na brniškem letališču in drugod.”
V času specialne olimpijade je bilo v Abu Dabiju vroče, temperature so presegle 30 stopinj, kar so močno občutili tekmovalci. Tudi Uroš Bernik iz Svete Barbare nad Škofjo Loko. Uroš je zelo zavzet športnik, ki da vse od sebe, rad kolesari in trenira, zanimajo ga različni športi.
“Res je bilo zelo vroče, treningi so bili zahtevni, z menoj je bil trener Miro Dokl iz Celja. Imel sem tremo. Spoznal sem druge udeležence. Zdaj vem, da brez družbe ni veselja.”
Do udeležbe na specialni olimpijadi je dolga pot. Tekmovalci se najprej uvrstijo na regijsko tekmovanje, potem na državne igre in v državno reprezentanco. S trenerji in spremljevalci trdo delajo. Šport spodbujajo tudi v škofjeloškem društvu Sožitje, v katerem je v različne panoge specialne olimpijade vključenih osemdeset članov, najštevilčnejši so na Gorenjskem.
Marko Mohorič, predsednik škofjeloškega Sožitja:
“Spodbujamo športne dejavnosti, poleg udeležbe na svetovnih igrah je zelo pomembno tudi vključevanje udeležencev. Kljub omejitvam se trudijo in zmorejo, vsak po svojih močeh. Vodilo specialne olimpijade je, da poskušajo, da se približajo zmagi, da se vključujejo v družbo. To pa nam daje energijo, da smo na pravi poti.”
Poletne svetovne igre specialne olimpijade v Abu Dabiju, tokratno geslo je bilo Spoznajte odločne, so bile tudi za slovenske udeležence nova priložnost za preverjanje zmogljivosti, vztrajnosti, dvig samozavesti in za vključevanje v nova okolja in nove sredine. Na pobudo družine Kennedy so leta 1963 v ZDA pripravili prvi športni tabor za ljudi z motnjami v duševnem razvoju.
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tokratne poletne svetovne igre specialne olimpijade, kjer tekmujejo udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, so potekale v Abu Dabiju in Dubaju. Sodelovalo je več kot 7 tisoč športnikov iz 200-tih držav, z njimi je bilo kar 3 tisoč spremljevalcev. Med udeleženci so bili tudi slovenskih tekmovalci, ki so skupaj osvojili 24 medalj, tudi 3 zlate. Gorenjca, Uroš Bernik in Simona Gaser, člana škofjeloškega Sožitja, sta se razveselila medalj v kolesarjenju. Prispevek Aljane Jocif.
Slovenska ekipa z novimi medaljami
S poletnih svetovnih iger specialne olimpijade v Abu Dabiju in Dubaju, kjer so tekmovali udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, so se vrnili tudi slovenski udeleženci. Tokrat je sodelovalo več kot sedem tisoč športnikov iz 180 držav. Njihove cilje je pomagalo uresničevati tri tisoč spremljevalcev in dvajset tisoč prostovoljcev.
Specialna olimpijada, ki je tudi v Sloveniji, je način življenja ljudi z motnjami v duševnem razvoju, zato so na voljo številni programi. Slovenski tekmovalci so ob spodbudah domačih, trenerjev, društev in zavodov ter specialne olimpijade Slovenije osvojili 24 medalj, tudi tri zlate. Pomerili so se v atletiki, plavanju, namiznem tenisu, judu, balinanju in košarki. V ekipi sta bila tudi Gorenjca Simona Gaser in Uroš Bernik, člana škofjeloškega Sožitja, ki sta se razveselila medalj v kolesarjenju.
Simona Gaser je vztrajna kolesarka, ki pogosto kolesari od doma v Zalem Logu v Selški dolini do Škofje Loke. A pravo tekmovanje na kolesarski stezi je nekaj povsem drugega.
“V kolesarjenju na en kilometer sem bila prva, na dva kilometra pa tretja. Moji doma so bili ponosni name, vesela sem bila sprejemov na brniškem letališču in drugod.”
V času specialne olimpijade je bilo v Abu Dabiju vroče, temperature so presegle 30 stopinj, kar so močno občutili tekmovalci. Tudi Uroš Bernik iz Svete Barbare nad Škofjo Loko. Uroš je zelo zavzet športnik, ki da vse od sebe, rad kolesari in trenira, zanimajo ga različni športi.
“Res je bilo zelo vroče, treningi so bili zahtevni, z menoj je bil trener Miro Dokl iz Celja. Imel sem tremo. Spoznal sem druge udeležence. Zdaj vem, da brez družbe ni veselja.”
Do udeležbe na specialni olimpijadi je dolga pot. Tekmovalci se najprej uvrstijo na regijsko tekmovanje, potem na državne igre in v državno reprezentanco. S trenerji in spremljevalci trdo delajo. Šport spodbujajo tudi v škofjeloškem društvu Sožitje, v katerem je v različne panoge specialne olimpijade vključenih osemdeset članov, najštevilčnejši so na Gorenjskem.
Marko Mohorič, predsednik škofjeloškega Sožitja:
“Spodbujamo športne dejavnosti, poleg udeležbe na svetovnih igrah je zelo pomembno tudi vključevanje udeležencev. Kljub omejitvam se trudijo in zmorejo, vsak po svojih močeh. Vodilo specialne olimpijade je, da poskušajo, da se približajo zmagi, da se vključujejo v družbo. To pa nam daje energijo, da smo na pravi poti.”
Poletne svetovne igre specialne olimpijade v Abu Dabiju, tokratno geslo je bilo Spoznajte odločne, so bile tudi za slovenske udeležence nova priložnost za preverjanje zmogljivosti, vztrajnosti, dvig samozavesti in za vključevanje v nova okolja in nove sredine. Na pobudo družine Kennedy so leta 1963 v ZDA pripravili prvi športni tabor za ljudi z motnjami v duševnem razvoju.
Epidemija je prizadela večino gospodarskih panog, a najhuje je v popularni kulturi. Vanjo sodijo tudi cirkusi, denimo v Italiji. Tamkajšnja kulturna politika jih prišteva med pomembne panoge nacionalne kulturne tradicije, toda konkretno pomoč jim je ponudila šele po dobrem letu – potem ko so jim stroški oskrbe živali izpraznili varčevalne račune. Enega od italijanskih cirkusov – Cirkus Lidia Togni - je obiskal naš dopisnik Janko Petrovec.
Za znanstveniki Inštituta "Jožef Stefan" je zelo uspešen teden. V dveh najuglednejših znanstvenih revijah na svetu, Science in Nature, so objavili izsledke svojih raziskav. Odkritje, ki ga je objavila revija Science, je zelo aktualno, pomembno bo prispevalo k hitrejšemu razvoju zdravil za zdravljenje covida. Iskanje pravih učinkovin je namreč zelo zamudno, zato so se znanstveniki osredotočili na več kot 5000 snovi, ki so že bile vsaj delno klinično testirane. S pomočjo rentgenske difrakcije, ki je potekala na sinhrotronu Desy v Hamburgu, so iskali tiste, ki bi učinkovale na virusni protein, ki koronavirusu v naši celici omogoča razmnoževanje. Delo se je nato nadaljevalo v laboratorijih, kjer so jih testirali v celičnih kulturah. "Pokazalo se je , da imamo 11 substanc, ki so lahko zanimive za iskanje novih zdravil," je izpostavil prof. dr. Dušan Turk, ki je s še tremi sodelavci z Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo IJS sodeloval v obsežni mednarodni kolaboraciji. "Ena teh substanc je že v uporabi kot antitumorsko zdravilo, druga je v kliničnih preiskavah. Našli pa smo tudi substanco, ki je v tretji fazi testiranja in je namenjena prav za zdravljenje covida." Raziskava, ki jo je objavila revija Nature, pa je obrnila nov list v knjigi našega poznavanja gibanja tekočin. Vsi dobro vemo, kako fino voda škropi na vse strani, če skočimo v morje. A pojavi, kot so škropljenje, vrtinci in oscilacijska gibanja, v določenih pogojih predstavljajo tudi hude težave. Prof. dr. Urošu Cvelbarju, vodji Odseka za plinsko elektroniko IJS in njegovim kolegom iz Južne Koreje je uspelo pokazati, kako je takšne pojave mogoče odpraviti z razelektritvijo toka plina oz. z uporabo plazme. "Predvidevamo, da bodo rezultati te raziskave pomagali izboljšati številne industrijske procese, ki vključujejo curke plinov, denimo pri izdelavi jekla in stekla, pri reaktivnih pogonskih sistemih in reaktivnih črpalkah," je nekaj možnih aplikacij naštel Uroš Cvelbar. Nova spoznanja bodo prišla tudi v astrofiziki pri raziskavah atmosfer planetov in lun, saj bi lahko pomagala pojasniti tako nastajanje oblakov kot denimo rdečo pego na Jupitru. Foto: IJS/ Dušan Turk (levo) in Uroš Cvelbar (desno)
Podatki kažejo, da je povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah v Ljubljani višje od ponude. Seveda je podobno tudi na področju rabljenih stanovanj. Epidemija ni ustavila rasti cen kljub drugačnim pričakovanjem. Po podatkih Geodetske uprave je povprečna cena rabljenega stanovanja lani prvič presegla 2900 evrov na kvadratni meter. V Mariboru in Celju je povprečna cena s 1410 evri dosegla rekordno vrednost. V Kranju je porasla na 2180 evrov, v Kopru je padla z 2440 na 2380 evrov. Več Marko Rozman.
Škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, praznuje 300 let. Svojo živost in sporočilo je ohranil vse do danes. Napisal ga je pater Romuald, pred petimi leti pa je bil vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Zaradi epidemičnih razmer pa tokrat ne bo uprizoritve Škofjeloškega pasijona, ki je spokorna procesija velikega petka. V Škofji Loki so se prilagodili razmeram in pripravili vrsto tudi virtualnih dogodkov. Borut Gartner je že drugič ljubiteljski režiser Škofjeloškega pasijona, ki ga bodo uprizorili prihodnje leto. Prepričan je, da je sama procesija tako genialno zapisana, da ne potrebuje sprememb. V pogovoru z Aljano Jocif pa je predstavil snovanje in novosti naslednje uprizoritve.
Danes mineva natanko 80 let od takrat, ko je vihar druge svetovne vojne zajel tudi Slovenijo. Z vso silovitostjo se je 6. aprila 1941 napovedalo vse tisto, kar je zaznamovalo prihodnja več kot štiri usodna leta. Nekaj pričevanj in premislekov je strnil Stane Kocutar.
Na praznični velikonočni ponedeljek, dan po veliki noči, se kristjani spominjajo Jezusovega prikazovanja učencema na poti v Emavs. Po tem zgledu tradicionalno obiskujejo svoje bližnje in se z njimi veselijo novice o Kristusovem vstajenju. Ukrepi za preprečevanja okužb s korovirusom že drugo leto zapored onemogočajo ta običaj, pandemija pa je tudi sicer močno zarezala v versko življenje. V praznični oddaji se Nataša Lang s predstavniki Katoliške mladine pogovarja o doživljanju verskega življenja na daljavo in posledicah za vernost med mladimi, ki je upadala že pred pandemijo. Katoliška mladina je zavod za vzgojo, versko, kulturno in izobraževalno dejavnost mladih. Sogovorniki so duhovnik in direktor Katoliške mladine Matevž Mehle ter Anja Maver in Klara Rogina, ki kot laikinji pri tem zavodu aktivno sooblikujeta programe za mlade.
Društvo Humanitarček, ki dviguje standard starostnikov po državi, je v prvem valu epidemije čez noč dobilo tisoč novih varovancev. Prostovoljci Slovenske filantropije so v lanskem letu opravili 2000 ur prostovoljskega dela več kot leta 2019. Prostovoljcev ni bilo težko dobiti, opravljali so tudi dela, ki jih sicer ne opravljajo – krpali so kadrovsko podhranjenost v kritični infrastrukturi.
Poslanci so minuli teden kljub nasprotovanju okoljevarstvenikov in stroke po skrajšanem postopku potrdili novelo zakona o vodah.
Izvirna avtorska pravljica je nedvomno najprej povezana z danskim pisateljem Hansom Christianom Andersenom, ki je ljudsko dediščino uporabil, predelal in prilagodil času ter jo vsebinsko in oblikovno odtegnil od dotedanje pripovedne tradicije. Rodil se je 2. aprila 1805, na dan njegovega rojstva pa vsako leto praznujemo tudi mednarodni dan knjig za otroke in mladino, zato nekaj več z dr. Tino Bilban, raziskovalko, pisateljico, literarno kritičarko in predsednico slovenske sekcije IBBY (Mednarodne zveze za mladinsko književnost), ki se zaveda kako pomembno je promovirati kakovostno literaturo, sploh v času pandemije, ko je teže dostopati do knjižničnih gradiv. Sicer je leto polno okroglih obletnic, poleg 60 letnice bralne značke denimo mineva tudi 110 let od rojstva legendarne Kristina Brenkove, ki je pri nas postavila temelje mladinske književnosti, posvečena pa ji je tudi bralna akcija ob današnjem prazniku, 2. aprilu …
Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije je ob današnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu v poslanici opozorila, da se težave oseb z avtizmom v času pandemije povečujejo, poleg tega pa ugotavljajo, da se s strani odločevalcev na področju skrbi za boljše življenje teh ljudi od lani ni naredilo ničesar. Petra Medved se je pogovarjala s predsednico Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije Sabino Korošec Zavšek, ki je znova opozorila na področja, ki jih je potrebno urediti. Kaj si želijo ljudje z avtizmom in kakšne težave imajo v vsakdanjem življenju, pa bo povedala gospa Nada, ki že devet let dela v invalidskem podjetju.
Ko ob ponovnem zaprtju vrtcev in šol, govorimo o šolajoči populaciji in njihovih starših, se zdi, da smo pozabili še na eno skupino, na študente. Ti so še vedno doma. Če odštejemo nekaj dni v začetku oktobra in v zadnjih tednih tiste, ki so imeli laboratorijske vaje, lahko rečemo, da jih večina fakultet ni videla že več kot eno leto. Tudi zanje obdobje ni lahko, zakaj je tako, smo izvedeli od dr. Tomaža Veca, vodje Psihosocialne svetovalnice za študentke in študente ter zaposlene na Univerzi v Ljubljani.
Družba 2TDK je s Kolektorjem CPG podpisala pogodbo za gradnjo - za zdaj za en del - od Kopra do Črnega kala. Delavci bodo na gradbišču predvidoma maja, gradnja ključnih objektov pa naj bi se začela jeseni. Tjaša Škamperle se je v Lipici pogovarjala s prvim možem Kolektorja CPG Kristijanom Mugerlijem.
Nacionalni center Si-Cert ob svetovnem dnevu varnostnega kopiranja oz. backupa, poziva spletne uporabnike, naj še danes poskrbijo za varnostne kopije svojih podatkov. Čeprav bi backup moral redno izvajati prav vsak uporabnik, to velja še posebno za podjetja. Veliko podjetij je namreč med pandemijo za delo od doma pričelo uporabljati storitev oddaljenega dostopa, ki pa je v zadnjem času postala glavni vektor okužbe z izsiljevalskim virusom. Vrednost službenih dokumentov, družinskih fotografij in posnetkov s potovanj je težko določljiva. Če pride do okužbe računalnika z izsiljevalskim virusom, dokumenti hitro dobijo zelo otipljivo ceno. Vendar pa izsiljevalski virusi niso edini razlog, zakaj bi moral vsak uporabnik redno izvajati varnostno kopiranje dokumentov. Elektronske naprave se lahko pokvarijo, lahko jih uporabnik izgubi – ali so odtujene. Če lahko v primeru izsiljevalskih virusov dokumente povrnemo s plačilom odkupnine, v primeru okvare, izgube ali kraje brez njih ostanemo za vedno. Podrobneje Cirila Štuber.
Naloga avtocestne policije, ki so jo ustanovili v začetku leta, so nadzorstvene in preventivne dejavnosti, s svojo prisotnostjo na avtocestah in hitrih cestah pa bo vplivala tudi na porast prometne kulture. Njena prisotnost bo vplivala tudi na hitrejše posredovanje ob prometnih nesrečah. Pomlad je tudi sicer čas, ko se promet poveča, začenja se motoristična sezona, zato je spoštovanje soudeležencev v prometu še bolj pomembno. Za veliko večino prometnih nesreč je kriv človek, zato nas tehnologija ne more odrešiti. O prometu na slovenskih cestah pa več v pogovoru z Andrejem Brglezom.
Predsednik vlade Janez Janša je gospodarstvo pozval, da v čim večji meri napoti delavce na delo na domu
Vnovično zaprtje države bo najverjetneje marsikomu, ki je med velikonočnimi prazniki načrtoval dopustovanje, prekrižalo načrte. V turistični agenciji Kompas, ki je po dolgih mesecih kot ena redkih že začela z organizacijo dopustovanj v tujini, bodo v času popolnega zaprtja odpovedali vsa potovanja, potnikom vrnili denar ali prestavili rezervacije. Drugače je s tistimi, ki so potovanja načrtovali v lastni režiji, pojasnjujejo Evropskem potrošniškem centru. Hotelirji, katerih kapacitete ostajajo tudi za čas prihajajočih praznikov, prazne, pa si obupno želijo, da bi hotele lahko odprli vsaj do poletja.
Španska vlada se je nedavno dogovorila, da bo preizkusila štiridnevni delovni teden. Slednji se je marsikje po svetu izkazal za dobro idejo. Pri štiridnevnem delovnem tednu naj bi zaposleni zaslužili enako plačo, kljub temu, da bi delali 8 ur manj. Na spletu so dostopni podatki, da bi vlada v ta namen v naslednjih treh letih namenila 50 milijonov evrov. Podjetja bi prvo leto prejela povrnjenih 100 odstotkov vseh morebitnih nastalih stroškov zaradi krajšega delovnega tedna. Drugo leto bi ta odstotek znašal 50, tretje leto pa 33 odstotkov. Marsikatera druga država spremlja ta španski eksperiment, saj gre za edinstveno priložnost videti, kako se bo zadeva obnesla. Je to izveljivo tudi v Sloveniji? Tudi pri nas že poznamo podjetja, ki imajo prilagojene delovne čase. Več Marko Rozman.
Dan Japonske je največji festival japonske kulture v Sloveniji, na katerem obiskovalci z dejavnostmi na stojnicah, predavanji, prikazi in delavnicami na enem mestu izvedo veliko zanimivega o deželi vzhajajočega sonca. Tokrat bo potekal v organizaciji Veleposlaništva Japonske v Sloveniji podobno kot še marsikatera druga prireditev - prek spleta. Kot sta povedali kulturna atašejka Veleposlaništvo Japonske v Ljubljani Sayaka Yamashita in Sanja Paradiž, strokovna sodelavka za odnose z javnostmi in kulturo, se bo mogoče naučiti izdelati tudi ikebano.
Od konca leta 2016 imamo pravico do pitne vode zapisano v 70.a členu ustave. V minulih tednih pa smo bili priča poskusom vlade oziroma pristojnih ministrstev, da bi na vodovarstvenih območjih z zakonskimi spremembami omogočili gradnjo proizvodnjih obratov, ki uporabljajo tudi nevarne snovi. Predlog so po burnem odzivu strokovne in širše javnosti umaknili. Kako pa je s kakovostjo pitne vode v Sloveniji in kaj v okviru državnega monitoringa nadzorujejo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano? O tem se je Mateja Železnikar pogovarjala z Darjo Repnik, ki je dala tudi nekaj nasvetov, kaj lahko sami storimo pri varovanju pitne vode.
V Slovenskem planinskem muzeju so v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika pripravili razširitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja VZPON NA GORO s predstavitvami ledenikov in njihovih značilnosti. Posebno pozornost na razstavi, ki so jo predstavili na posebnem muzejskem večeru na spletu, posvečajo tudi izginjanju obeh slovenskih ledenikov – Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto.
Neveljaven email naslov