Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaenkrat poznamo okoli 180 tisoč vrst metuljev, v Sloveniji jih je okoli 3600
Severnoameriški Indijanci plemena Zuni verjamejo, da se, ko pridejo metulji, vrne tudi poletje. Če je prvi metulj, ki poleti pride na plano bele barve, bo poletje deževno. Na naših tleh metuljev niti ne povezujemo toliko z vremenom – morda le štajerska vraža, ki pravi, da kdor spomladi najprej ujame rumenega metulja, bo vse leto zagorel od sonca, kdor pa belega, pa bledičen.
Najstarejši ohranjeni fosili metuljev so iz eocena, to je bilo pred štirideset do petdeset milijonov let. Metulje najdemo tudi na stenskih poslikavah v faraonskih grobnicah, ki so stare več kot 3500 let. V krščanstvu je metulj postal simbol za vstajenje, zato krasi tudi številne slavne grobove. Prav zaradi njihovega življenjskega ciklusa, pravzaprav zaradi razvojne preobrazbe, so pri mnogih narodih simbol metamorfoze. Ljudje so bili že od nekdaj navdušeni nad preobrazbami, ki jih zmorejo ta skrivnostna bitja – metamorfoza od jajčeca, gosenice, bube do odraslega metulja predstavlja nekaj, kar v ljudeh vzbuja vprašanja, kako se lahko to zgodi? In to se sprašujejo tudi tisti, ki se na metulje spoznajo, razlaga Barbara Zakšek s Centra za kartografijo favne in flore ter predsednica Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije.
“Kaj točno se dogaja v bubi, še vedno ni povsem jasno. Dolgo je veljajo, da se znotraj bube vse celice spremenijo v nekakšno juho iz katere se potem preoblikuje metulj. Nedavno pa so dokazali, da to ni tako, ker določeni organski sistemi ostanejo povsem enaki. Fenomen preobrazbe je vsekakor nekaj, kar potrebuje še dodatno raziskave, da bomo ugotovili, kako poteka.”
Metulj je znamenje lepote narave in uteleša vse njene pozitivne lastnosti. Predvsem se to odraža v barvi, obliki, simetričnosti in vzorcih na krilih, ki so verjetno najbolj kompleksen del telesa omenjenih žuželk. Kaj določa barvo in vzorec metuljevih kril?
“Krila so prekrita z luskami, ki se strehasto prekrivajo. In luske so tiste, ki dajejo metuljem barvo. Luske so zgrajene vrečasto, v njih so barvila. Bela barva metuljevih kril pomeni, da je luska prazna. Pri drugih barvah so potem različne kombinacije.”
Metulji običajno ne morejo leteti, če je temperatura zraka nižja od 10 stopinj Celzija. Življenjska doba odraslega metulja je nekaj dni do dveh tednov. Okoli 180 tisoč vrst metuljev obstaja na svetu, a ocenjujejo, da je številka bližje pol milijona vrst. Če gledamo le populacijo metuljev v Sloveniji, 3600 vrst je popisanih. In od teh je zgolj 181 vrst dnevnih metuljev, vse ostalo so nočni metulji. Najbolj iskan metulj v Sloveniji je Rdeči apolon. Na spletni strani Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije celo sprašujejo: ali ste ga videli? Opazujemo ga lahko namreč le še v Julijskih Alpah in na robu Trnovskega gozda.
“Rdeči apolon je zelo markantna vrsta metulja, ker ima tudi na krilih rdeče-belo markacijo. Iskanje rdečega apolona je z velikokrat zelo težavno, zato smo s Planinsko zvezo Slovenije začeli akcijo: pozivamo planince in obiskovalce gora, da nas obvestijo o srečanjih z rdečim apolonom.”
Metulje ogroža predvsem izguba habitata, torej življenjskega prostora. V Evropi je to zaradi vpliva kmetijstva (izgube travniških površin). Velik problem (predvsem za nočne metulje) pa je tudi svetlobno onesnaževanje.
4428 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zaenkrat poznamo okoli 180 tisoč vrst metuljev, v Sloveniji jih je okoli 3600
Severnoameriški Indijanci plemena Zuni verjamejo, da se, ko pridejo metulji, vrne tudi poletje. Če je prvi metulj, ki poleti pride na plano bele barve, bo poletje deževno. Na naših tleh metuljev niti ne povezujemo toliko z vremenom – morda le štajerska vraža, ki pravi, da kdor spomladi najprej ujame rumenega metulja, bo vse leto zagorel od sonca, kdor pa belega, pa bledičen.
Najstarejši ohranjeni fosili metuljev so iz eocena, to je bilo pred štirideset do petdeset milijonov let. Metulje najdemo tudi na stenskih poslikavah v faraonskih grobnicah, ki so stare več kot 3500 let. V krščanstvu je metulj postal simbol za vstajenje, zato krasi tudi številne slavne grobove. Prav zaradi njihovega življenjskega ciklusa, pravzaprav zaradi razvojne preobrazbe, so pri mnogih narodih simbol metamorfoze. Ljudje so bili že od nekdaj navdušeni nad preobrazbami, ki jih zmorejo ta skrivnostna bitja – metamorfoza od jajčeca, gosenice, bube do odraslega metulja predstavlja nekaj, kar v ljudeh vzbuja vprašanja, kako se lahko to zgodi? In to se sprašujejo tudi tisti, ki se na metulje spoznajo, razlaga Barbara Zakšek s Centra za kartografijo favne in flore ter predsednica Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije.
“Kaj točno se dogaja v bubi, še vedno ni povsem jasno. Dolgo je veljajo, da se znotraj bube vse celice spremenijo v nekakšno juho iz katere se potem preoblikuje metulj. Nedavno pa so dokazali, da to ni tako, ker določeni organski sistemi ostanejo povsem enaki. Fenomen preobrazbe je vsekakor nekaj, kar potrebuje še dodatno raziskave, da bomo ugotovili, kako poteka.”
Metulj je znamenje lepote narave in uteleša vse njene pozitivne lastnosti. Predvsem se to odraža v barvi, obliki, simetričnosti in vzorcih na krilih, ki so verjetno najbolj kompleksen del telesa omenjenih žuželk. Kaj določa barvo in vzorec metuljevih kril?
“Krila so prekrita z luskami, ki se strehasto prekrivajo. In luske so tiste, ki dajejo metuljem barvo. Luske so zgrajene vrečasto, v njih so barvila. Bela barva metuljevih kril pomeni, da je luska prazna. Pri drugih barvah so potem različne kombinacije.”
Metulji običajno ne morejo leteti, če je temperatura zraka nižja od 10 stopinj Celzija. Življenjska doba odraslega metulja je nekaj dni do dveh tednov. Okoli 180 tisoč vrst metuljev obstaja na svetu, a ocenjujejo, da je številka bližje pol milijona vrst. Če gledamo le populacijo metuljev v Sloveniji, 3600 vrst je popisanih. In od teh je zgolj 181 vrst dnevnih metuljev, vse ostalo so nočni metulji. Najbolj iskan metulj v Sloveniji je Rdeči apolon. Na spletni strani Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije celo sprašujejo: ali ste ga videli? Opazujemo ga lahko namreč le še v Julijskih Alpah in na robu Trnovskega gozda.
“Rdeči apolon je zelo markantna vrsta metulja, ker ima tudi na krilih rdeče-belo markacijo. Iskanje rdečega apolona je z velikokrat zelo težavno, zato smo s Planinsko zvezo Slovenije začeli akcijo: pozivamo planince in obiskovalce gora, da nas obvestijo o srečanjih z rdečim apolonom.”
Metulje ogroža predvsem izguba habitata, torej življenjskega prostora. V Evropi je to zaradi vpliva kmetijstva (izgube travniških površin). Velik problem (predvsem za nočne metulje) pa je tudi svetlobno onesnaževanje.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Potem ko so potrošniške organizacije v preteklih desetletjih že uspešno dosegle prepoved napačnih trditev pri izdelkih, jih ta naloga še čaka na področju storitev. Zeleno letenje je tak bistroumni nesmisel, s katerim poskušajo letalske družbe od potrošnikov iztisniti še kak dodaten evro.
Črnogorski predsednik Jakov Milatović bo danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, o katerih bo podelil mandat za sestavo nove vlade. Po pričakovanjih naj bi novi mandatar postal vodja gibanja Evropa zdaj Milojko Spajić, ki se o novi koaliciji pogaja tudi s prosrbsko in prorusko koalicijo strank. Kot je Jakov Milatović povedal v intervjuju našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu, pričakuje vlado, ki bo končala blokado evropske poti in poskrbela, da bo Črna gora v nekaj letih nova članica Evropske unije.
Rezultati 25-letnega štetja in opazovanja štorkelj kažejo, da populacija v Sloveniji raste, njihova bivališča pa se pomikajo z vzhoda proti zahodu. Cirila Štuber se je o štorkljah v Sloveniji pogovarjala z Uršo Gajšek iz DOPPS. Foto: Urša Gajšek
Letna inflacija se umirja, julija je bila 6,1 odstotna. Po metodologiji Eurostata, ki zagotavlja primerljivost med državami Evropske unije pa še nižja, in sicer 5,7 odstotna. Na upad so vplivali cenejši energenti, medtem ko je hrana še vedno za dobro desetino dražja kot lani. Pričakovati je nadaljevanje umirjanje inflacije, inflacijski pritiski bodo občutnejši pri storitvah, saj so povezani s povečanjem plač in visoko zaposlenostjo, komentira Milan Damjanovič iz analitskega centra Banke Slovenije.
Zadnjo nedeljo v juliju smo obeleževali mednarodni dan barij. Barja so vrsta mokrišč, ki je pomembna predvsem za ohranjanje biotske pestrosti, pa tudi za blažitev podnebnih sprememb. Ljudje pa se premalokrat zavedamo njihove pomembnosti, saj so prav zaradi človeške dejavnosti vedno bolj ogrožena. Več o pomembnosti barij je Lani Furlan povedal dr. Mihael Jožef Toman, profesor za ekologijo in varstvo celinskih voda na biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda.
Partizanska bolnica Franja v soteski Pasice pri Cerknem po uničujočem neurju in vetrolomu ostaja zaprta za javnost. So se pa v Mestnem muzeju Idrija, ki upravlja Franjo, odzvali na veliko zanimanje javnosti, kako pomagati pri obnovi tega spomenika državnega pomena, ki ga je naravna ujma po 16-ih letih znova razdejala. Javnost pozivajo, naj obišče preostale njihove muzejske objekte, odprli pa so tudi poseben podračun za zbiranje namenskih donatorskih sredstev. Direktor muzeja Miha Kosmač je med drugim opisal razmere po vetrolomu 18. julija, ko so podrta drevesa zaprla dostop do Franje.
Počitnice so za mnoge osnovnošolce in dijake čas za počitek, razvedrilo, rekreacijo, morje, prijatelje. Skratka, kot bi rekli mladi, odklop. 16-letni dijak ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet, Andraž Babšek iz Medvod, pa tudi v tem dneh ne miruje. Snuje nove skladbe, pripravlja mladinski roman o času osamosvojitve, razmišlja o novem programu medvoškega pevskega zbora. Njegove ustvarjalne navdihe so prepoznali tudi v Medvodah, kjer so mu ob občinskem prazniku podelili priznanje Mladi up Medvod. Z Andražem Babškom se je pogovarjala Aljana Jocif.
Jutri bo svetovni dan hepatitisa. V Sloveniji ga bomo zaznamovali že 17-to leto zapored. V Ljubljani danes in jutri poteka akcija testiranja na virus hepatitisa C. Testiranje je brezplačno in anonimno, nanj se ni treba naročati, niti ni treba s seboj prinesti kartice zdravstvenega zavarovanja, poteka pa na infekcijski kliniki v prostorih na Poljanskem nasipu. O nevarnostih hepatitisa na stojnici na Prešernovem trgu ozaveščajo tudi študentje medicine.
V senci Pohorja poteka športni spektakel – Olimpijski festival evropske mladine, ki je oživil Maribor. OFEM je v mesto privabil več kot dva tisoč talentiranih športnikov iz 48-ih držav, ki v tem tednu tekmujejo v 11-ih disciplinah. Tekmovanja so odprta za javnost in obiskovalce vabijo na več kot deset prizorišč. Zaprta pa ostajajo vrata Športne vasi, kar odpira vrsto vprašanj. Kaj se dogaja v ozadju tega sveta? Srce enega najbolj pričakovanih športnih dogodkov leta je obiskala Sara Zmrzlak.
Neveljaven email naslov