Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nedeljsko jutro - metulji

31.03.2019


Zaenkrat poznamo okoli 180 tisoč vrst metuljev, v Sloveniji jih je okoli 3600

Severnoameriški Indijanci plemena Zuni verjamejo, da se, ko pridejo metulji, vrne tudi poletje. Če je prvi metulj, ki poleti pride na plano bele barve, bo poletje deževno. Na naših tleh metuljev niti ne povezujemo toliko z vremenom – morda le štajerska vraža, ki pravi, da kdor spomladi najprej ujame rumenega metulja, bo vse leto zagorel od sonca, kdor pa belega, pa bledičen.

Najstarejši ohranjeni fosili metuljev so iz eocena, to je bilo pred štirideset do petdeset milijonov let. Metulje najdemo tudi na stenskih poslikavah v faraonskih grobnicah, ki so stare več kot 3500 let. V krščanstvu je metulj postal simbol za vstajenje, zato krasi tudi številne slavne grobove. Prav zaradi njihovega življenjskega ciklusa, pravzaprav zaradi razvojne preobrazbe, so pri mnogih narodih simbol metamorfoze. Ljudje so bili že od nekdaj navdušeni nad preobrazbami, ki jih zmorejo ta skrivnostna bitja – metamorfoza od jajčeca, gosenice, bube do odraslega metulja predstavlja nekaj, kar v ljudeh vzbuja vprašanja, kako se lahko to zgodi? In to se sprašujejo tudi tisti, ki se na metulje spoznajo, razlaga Barbara Zakšek s Centra za kartografijo favne in flore ter predsednica Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije.

“Kaj točno se dogaja v bubi, še vedno ni povsem jasno. Dolgo je veljajo, da se znotraj bube vse celice spremenijo v nekakšno juho iz katere se potem preoblikuje metulj. Nedavno pa so dokazali, da to ni tako, ker določeni organski sistemi ostanejo povsem enaki. Fenomen preobrazbe je vsekakor nekaj, kar potrebuje še dodatno raziskave, da bomo ugotovili, kako poteka.”

Metulj je znamenje lepote narave in uteleša vse njene pozitivne lastnosti. Predvsem se to odraža v barvi, obliki, simetričnosti in vzorcih na krilih, ki so verjetno najbolj kompleksen del telesa omenjenih žuželk. Kaj določa barvo in vzorec metuljevih kril?

“Krila so prekrita z luskami, ki se strehasto prekrivajo. In luske so tiste, ki dajejo metuljem barvo. Luske so zgrajene vrečasto, v njih so barvila. Bela barva metuljevih kril pomeni, da je luska prazna. Pri drugih barvah so potem različne kombinacije.”

Metulji običajno ne morejo leteti, če je temperatura zraka nižja od 10 stopinj Celzija. Življenjska doba odraslega metulja je nekaj dni do dveh tednov. Okoli 180 tisoč vrst metuljev obstaja na svetu, a ocenjujejo, da je številka bližje pol milijona vrst. Če gledamo le populacijo metuljev v Sloveniji, 3600 vrst je popisanih. In od teh je zgolj 181 vrst dnevnih metuljev, vse ostalo so nočni metulji. Najbolj iskan metulj v Sloveniji je Rdeči apolon. Na spletni strani Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije celo sprašujejo: ali ste ga videli? Opazujemo ga lahko namreč le še v Julijskih Alpah in na robu Trnovskega gozda.

“Rdeči apolon je zelo markantna vrsta metulja, ker ima tudi na krilih rdeče-belo markacijo. Iskanje rdečega apolona je z velikokrat zelo težavno, zato smo s Planinsko zvezo Slovenije začeli akcijo: pozivamo planince in obiskovalce gora, da nas obvestijo o srečanjih z rdečim apolonom.”

Metulje ogroža predvsem izguba habitata, torej življenjskega prostora. V Evropi je to zaradi vpliva kmetijstva (izgube travniških površin). Velik problem (predvsem za nočne metulje) pa je tudi svetlobno onesnaževanje.


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Nedeljsko jutro - metulji

31.03.2019


Zaenkrat poznamo okoli 180 tisoč vrst metuljev, v Sloveniji jih je okoli 3600

Severnoameriški Indijanci plemena Zuni verjamejo, da se, ko pridejo metulji, vrne tudi poletje. Če je prvi metulj, ki poleti pride na plano bele barve, bo poletje deževno. Na naših tleh metuljev niti ne povezujemo toliko z vremenom – morda le štajerska vraža, ki pravi, da kdor spomladi najprej ujame rumenega metulja, bo vse leto zagorel od sonca, kdor pa belega, pa bledičen.

Najstarejši ohranjeni fosili metuljev so iz eocena, to je bilo pred štirideset do petdeset milijonov let. Metulje najdemo tudi na stenskih poslikavah v faraonskih grobnicah, ki so stare več kot 3500 let. V krščanstvu je metulj postal simbol za vstajenje, zato krasi tudi številne slavne grobove. Prav zaradi njihovega življenjskega ciklusa, pravzaprav zaradi razvojne preobrazbe, so pri mnogih narodih simbol metamorfoze. Ljudje so bili že od nekdaj navdušeni nad preobrazbami, ki jih zmorejo ta skrivnostna bitja – metamorfoza od jajčeca, gosenice, bube do odraslega metulja predstavlja nekaj, kar v ljudeh vzbuja vprašanja, kako se lahko to zgodi? In to se sprašujejo tudi tisti, ki se na metulje spoznajo, razlaga Barbara Zakšek s Centra za kartografijo favne in flore ter predsednica Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije.

“Kaj točno se dogaja v bubi, še vedno ni povsem jasno. Dolgo je veljajo, da se znotraj bube vse celice spremenijo v nekakšno juho iz katere se potem preoblikuje metulj. Nedavno pa so dokazali, da to ni tako, ker določeni organski sistemi ostanejo povsem enaki. Fenomen preobrazbe je vsekakor nekaj, kar potrebuje še dodatno raziskave, da bomo ugotovili, kako poteka.”

Metulj je znamenje lepote narave in uteleša vse njene pozitivne lastnosti. Predvsem se to odraža v barvi, obliki, simetričnosti in vzorcih na krilih, ki so verjetno najbolj kompleksen del telesa omenjenih žuželk. Kaj določa barvo in vzorec metuljevih kril?

“Krila so prekrita z luskami, ki se strehasto prekrivajo. In luske so tiste, ki dajejo metuljem barvo. Luske so zgrajene vrečasto, v njih so barvila. Bela barva metuljevih kril pomeni, da je luska prazna. Pri drugih barvah so potem različne kombinacije.”

Metulji običajno ne morejo leteti, če je temperatura zraka nižja od 10 stopinj Celzija. Življenjska doba odraslega metulja je nekaj dni do dveh tednov. Okoli 180 tisoč vrst metuljev obstaja na svetu, a ocenjujejo, da je številka bližje pol milijona vrst. Če gledamo le populacijo metuljev v Sloveniji, 3600 vrst je popisanih. In od teh je zgolj 181 vrst dnevnih metuljev, vse ostalo so nočni metulji. Najbolj iskan metulj v Sloveniji je Rdeči apolon. Na spletni strani Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije celo sprašujejo: ali ste ga videli? Opazujemo ga lahko namreč le še v Julijskih Alpah in na robu Trnovskega gozda.

“Rdeči apolon je zelo markantna vrsta metulja, ker ima tudi na krilih rdeče-belo markacijo. Iskanje rdečega apolona je z velikokrat zelo težavno, zato smo s Planinsko zvezo Slovenije začeli akcijo: pozivamo planince in obiskovalce gora, da nas obvestijo o srečanjih z rdečim apolonom.”

Metulje ogroža predvsem izguba habitata, torej življenjskega prostora. V Evropi je to zaradi vpliva kmetijstva (izgube travniških površin). Velik problem (predvsem za nočne metulje) pa je tudi svetlobno onesnaževanje.


01.09.2023

Prvi šolski dan: OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad

Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Dan smo začeli smo v Gornjem Gradu, kjer smo pred mikrofon povabili ravnateljico OŠ Frana Kocbeka Blanko Nerat in župana Gornjega Gradu Antona Špeha. Besedo smo dali tudi učencem in učiteljicam. Na terenu so Špela Šebenik, Lucija Fatur in Lana Furlan.


31.08.2023

Pravljična nanizanka, ki spodbuja pripovedovanje

Prvi program Radia Slovenija in A1 Slovenija sta že sedmo leto zapored leto zapored združila radijsko oddajo za otroke z 58-letno tradicijo in Lahkonočnice, pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. V oddaji Lahko noč, otroci! boste lahko pet zaporednih četrtkov ob 19.45 prisluhnili pravljični nanizanki o pesniku jazbecu in gozdnih prijateljih, ki otrokom dajejo iztočnice in pogum za pripovedovanje. Pravljice bodo premierno zaživele v interpretaciji priznanih dramskih igralcev Jožice Avbelj, Maje Končar, Marijane Brecelj, Iva Bana, Željka Hrsa in Zvoneta Hribarja.


31.08.2023

Z novim šolskim letom se začenjajo tudi preventivne akcije policije

1. septembra se začenja novo šolsko leto in prvič bo šolski prag prestopilo tudi 20 tisoč 700 prvošolčkov, ki so najranljivejši udeleženci v prometu. Za to, da bi bila njihova pot v šolo in iz nje na samo jutri, ampak čez vse šolsko leto čimbolj varna, smo za nekaj pojasnil o preventivnih akcijah v studio povabil vodjo sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, Ivana Kapuna.


29.08.2023

Obstaja možnost, da bo denarja za prvo pomoč državljanom in podjetjem po poplavah premalo

V ponedeljek se je iztekel rok za oddajo vlog za prvo humanitarno pomoč po nedavnih ujmah. Rdeči Križ in Karitas sta prejela okoli 5000 vlog, pristojne komisije pa so danes že začele z njihovim pregledovanjem. Vsa izplačila naj bi bila sicer izvedena v prvi polovici septembra. Ta petek pa poteče rok za oddajo ocene škode za podjetja, ki so bila oškodovana v poplavah in želijo prejeti predplačila. Do zdaj so na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport prejeli okoli 300 vlog.


29.08.2023

Zdravstveni inšpektorji potrdili Zagovornikove ugotovitve kršitev pri dostopu pacientov do osebnega zdravnika

Nekatere zdravniške ambulante na primarni ravni, govorimo predvsem o družinskih zdravnikih, še vedno ne omogočajo naročanja bolnikov na pregled skladno z zakonom o pacientovih pravicah. Na Zagovornika načela enakosti so lani prejeli številne pritožbe pacientov, ki so poročali o težavah pri naročanju, saj so se ob uvajanju elektronskega naročanja okrnile druge zakonsko predpisane možnosti, kot je to osebni obisk oziroma naročanje po telefonu. Zagovornik je zato preveril dostopnost do ambulant družinske medicine in potrdile so se navedbe pacientov, enako je nato letos marca ugotovil tudi Zdravstveni inšpektorat. O tem zagovornik Miha Lobnik s Heleno Lovinčič.


25.08.2023

So energetske skupnosti način za zagotovitev pravičnega energetskega prehoda?

Kako zagotoviti pravičen energetski prehod in preprečiti, da bi uveljavljanje obnovljivih virov energije ustvarjalo nove neenakosti? Zakaj je pri uvajanju podnebnih ukrepov nujno upoštevati vidik pravičnosti in poskrbeti za najbolj ranljive prebivalce? Koliko lahko k temu pripomorejo energetske skupnosti in katere dodatne težave povzroča množičen prehod na obnovljive vire energije? To so med drugim vprašanja, o katerih so razpravljali udeleženci mednarodne poletne šole politične ekonomije na Fakulteti za družbene vede. O te smo se pogovarjali z eno izmed predavateljic, doktorico Rachel Guyet.


29.08.2023

Hidrolog: Reke bodo popoldan in ponoči še naraščale, velja največja stopnja pripravljenosti

Dežurni meteorolog Andrej Golob opozarja, da bodo reke čez dan in ponoči še naraščale, predvsem v Podravju in Posavju. Drava se sicer že razliva, njej pretok je visok. Velja največja stopnja pripravljenosti.


29.08.2023

Korošci so šli v noč pripravljeni, hujših posledic tokrat ni bilo

Glavna cesta Ravne - Dravograd je popolnoma zaprta, kar bo otežilo dnevne migracije, dolina Tople v Črni pa je zaradi uničenega cestišča odrezana od sveta. Zaprta je tudi cesta med Dravogradom in Libeličami, kjer je nevarnost plazenja. Sicer pa je slika tokrat drugačna kot v začetku meseca - Korošci so šli v noč pripravljeni, že čez dan so polnilni protipoplavne vreče.


28.08.2023

Projekt Samostojno bivanje s podporo za opolnomočenje ljudi s posebnimi potrebami

OŠ Mihajla Rostoharja Krško je s Centrom za socialno delo Posavje in Varstveno delovnim centrom Zasavje izvedla pilotni enotedenski projekt »samostojno bivanje s podporo«, v katerem so štirje fantje, ki imajo priznan status invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, skoraj samostojno bivali v šolskem učnem stanovanju v središču Krškega. Kar pomeni, da so ponoči sami bivali v hiši, se sami zbudili, uredili, pripravili zajtrk in izvajali vsa dnevna opravila, podpora pa je bila oseba od zunaj, ki je nadzorovala njihovo početje, vendar ni bila ves čas z njimi.


25.08.2023

Marcelova tržnica: ko se iz tragedije rodi nekaj lepega

To nedeljo, 27. avgusta, bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani med 10. in 20. uro potekala Marcelova tržnica, dobrodelni dogodek zbiranja sredstev za podporo neozdravljivo bolnim otrokom in njihovim družinam, ki jih oskrbuje Tim za paliativno oskrbo otrok Pediatrične klinike v Ljubljani. Del zbiranja sredstev bo potekal tudi na Facebook profilu Marcelova tržnica, kjer bo vse do 1. oktobra potekala Marcelova dražba, za katero so drese in druge športne rekvizite s podpisi donirali številni slovenski športniki, med njimi tudi Luka Dončić, Jan Oblak in celotna slovenska nogometna reprezentanca. V studiu Prvega sta o boleči izgubi in dogodku, ki bo potekal v spomin na njunega sina Marcela, po katerem je dogodek dobil ime, spregovorila njegova starša Tjaša Strgar in Alen Balažič.


24.08.2023

Darko Nadić: "Okoljska gibanja so prišla v cono udobja"

Okoljska gibanja so v zadnjih desetletjih prehodila pot od precejšnje radikalizacije do tega, da so - s tem, ko so se oblikovala v politične stranke - postala del političnega sistema. S tem so izgubila velik del svoje pristnosti, pravi beograjski profesor Darko Nadić - namesto prek protestov namreč zdaj množice nagovarjajo prek služb odnose z javnostmi. S profesorjem Nadićem+ smo se pogovarjali v okviru mednarodne poletne šole politične ekonomije, ki poteka na Fakulteti za družbene vede.


22.08.2023

Kako se obvarovati pred spletnim ribarjenjem

Izraz phishing (fishing) ali ribarjenje se uporablja za opisovanje spletnih prevar, pri katerih napadalci skušajo pridobiti občutljive informacije, kot so gesla, uporabniška imena, ali številke bančnih kartic z uporabo lažnih e-poštnih sporočil, spletnih strani ali drugih komunikacijskih kanalov, kot so aplikacije ali socialna omrežja. Več v pogovoru z Robertom Škrjancem.


24.08.2023

Prostovoljca iz Nemčije pomagata pri sanaciji vlage v hišah

Na poplavljenih območjih hitijo s sanacijo. A da se je treba tega lotiti počasi in premišljeno, poudarjajo strokovnjaki. Čeprav izgleda že vse suho, je lahko v hiši še več deset tisoč litrov vode in tega morda sploh ne slutimo. Dva prostovoljca iz Nemčije sta se z uničujočimi poplavami soočila pred dvema letoma, zato sta prihitela na pomoč tudi na Koroško. Ves teden sta merila vlago v hišah v Črni in Mežici, kako je na Koroškem v primerjavi z Nemčijo in kako se lotiti sanacije, pa v reportaži naše dopisnice Metke Pirc.


24.08.2023

Stanislava Zadravec Caprirolo: Za odlog posojila za zdaj zaprosila le ena fizična oseba

Potem ko je predsednik vlade Robert Golob pred dvema dnevoma bankam postavil ultimat, naj predlagajo svoje ideje, kako pomagati prizadetim v nedavnih poplavah, so iz Združenja bank na vlado dopoldne že poslali svoje predloge. Odziv premiera še ni znan, o podrobnostih predlogov pa smo se pogovarjali s predsednico Združenja bank Stanislavo Zadravec Caprirolo.


24.08.2023

Vladimir Prebilič: Strmoglavljenje letala s Prigožinom ni incident, dogodek je bil skrbno načrtovan

Sinočnja novica o domnevni smrti šefa ruske najemniške vojske Wagner Jevgenija Prigožina v stmoglavljenem letalu verjetno ni presenetila nikogar. Letalo v katerem naj bi Prigožin letel iz Moskve v Sankt Peterburg je strmoglavilo natančno dva meseca po uporu njegove vojske Wagner, ki se je ustavila 200 kilometrov od prestolnice. Poklicali smo strokovnjaka za varnostna vprašanja Vladimirja Prebiliča


23.08.2023

Prebivalce ljubljanskega naselja v Sneberjah skrbi, kako bodo sanirali montažne hiše

Naselje v ljubljanskih Sneberjah, ki ga je poplava 4. avgusta hudo prizadela, si je danes skupaj s predstavniki Mestne občine Ljubljana ogledal državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic. Prebivalci tamkajšnjega naselja na sneberškem nabrežju imajo številne skrbi glede obnove montažnih hiš, skrbi pa jih tudi, kako bo v prihodnje s protipoplavno zaščito. V Sneberjah sta bili Lucija Dimnik Rikić in Lana Furlan.


22.08.2023

Na Ljubljanskem barju je prišlo do obsežnega onesnaženja vode

V nedeljo je na Ljubljanskem barju, med Bevkami in Notranjimi Goricami, prišlo do obsežnega onesnaženja vode. Območje onesnaženja spada v Naturo 2000 in je hkrati osrednji del Krajinskega parka Ljubljansko barje. Ali gre za naraven pojav ali za človeški vir onesnaženja, še ni znano. Peter Močnik se je o tem pogovarjal z direktorjem Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janezom Kastelicem.


22.08.2023

Janez Rihter, direktor podjetja Rihter: Ljudje naj se obnove hiš lotijo previdno in premišljeno

V nedavnih poplavah so številni na prizadetih območjih izgubili vse svoje premoženje; podivjane vode so odnašale hiše, vrtove, njive, velika škoda je nastala tudi v gospodarstvu. Po grobih ocenah je vodna ujma prizadela 15 tisoč gospodinjstev, od teh je tisoč takšnih, ki so izgubila vse. Reševanje bivanjske problematike na prizadetih območjih je seveda ena od prednostnih nalog popoplavnih ukrepov. Ali bodo ljudje, ki jim je voda uničila domove, sploh še kdaj lahko živeli v svojih hišah? Bo država prisluhnila tem brezdomcem in morda z gradbeno stroko poiskala ustrezno rešitev, da bodo še naprej živeli na svojih območjih? Ali graditi klasične ali montažne hiše. O tem v pogovoru z Janezom Rihterjem, direktorjem podjetja Rihter, ki izdeluje montažne hiše.


21.08.2023

Direktor Bogomil Strašek: "Podjetje KLS brez pomoči države ne bo preživelo"

Podjetje KLS z Ljubnega ob Savinji je po prvih ocenah utrpelo približno 100 milijonov evrov škode, če se ne bi podrl protipoplavni nasip, bi ta bila najmanj polovico manjša, je Matiji Mastnaku povedal generalni direktor podjetja Bogomir Strašek. Ta dodaja, da brez državne pomoči družba z 250 zaposlenimi ne bo preživela. To pa bi po njegovih besedah zamajalo skoraj celotno evropsko avtomobilsko industrijo. KLS je namreč eden od najpomembnejših svetovnih proizvajalcev zobatih obročev. KLS je leta 2011 dobil Zlato Gazelo, leta 2019 pa je direktor Bogomir Strašek dobil priznanje za življenjsko delo na področju managementa.


18.08.2023

70 let Slovenske planinske poti

Slovenska planinska pot je bila odprta 1. avgusta leta 1953, torej smo pred kratkim praznovali 70-letnico. Gre za najstarejšo vezno pot v Sloveniji, prav tako je med najstarejšimi v Evropi in na svetu. Prehoditi znamenito Slovensko planinsko pot - od panonskih nižin prek planot in gričev skozi vinograde in prostrane pohorske gozdove v osrčje prepadnih sten, skalovja in snežišč, mimo brezen, jezer in slapov prek kraških vrtač in skrivnostnega podzemnega sveta, blagih obmorskih brd do morja - je zagotovo nepozabno doživetje slovenskih gora, so izkušnjo planink in planincev, ki se podajo nanjo, povzeli na Planinski zvezi Slovenije. V sodelovanju s Slovenskim planinskim muzejem so ob jubileju pripravili tudi razstavo z naslovom 70 let Slovenske planinske poti. O pomenu te poti skozi čas se je z generalnim sekretarjem Planinske zveze Slovenije Damjanom Omerzujem pogovarjal Aleš Ogrin.


Stran 27 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov