Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vrtnica zanjo, knjiga zanj ... ali kako jurjevo praznujejo Katalonci

23.04.2019

Sv. Jurij je eden najbolj priljubljenih svetnikov, je zavetnik številnih mest, župnij, celo držav. Na prav poseben način, s knjigami in vrtnicami, ga praznujejo Katalonci.

Svetega Jurija poznajo po vsem krščanskem svetu, na poseben način njegov dan zaznamujejo v Kataloniji

Sv. Jurij, ki goduje danes, je gotovo eden najbolj znanih svetnikov, njegov dan praznujejo Gruzijci, Litovci, Nemci, Portugalci, Srbi, Bolgari, Makedonci, Katalonci, celo Etiopijci … Sv. Jurij je tudi zavetnik Moskve, Milana in Bejruta, bdi nad več mesti v Grčiji in Nemčiji. Še posebej ponosni pa so na tega svetnika Angleži, saj je Saint George njihov nacionalni zavetnik, čeprav sv. Jurij ni bil Anglež in Anglije ni nikoli obiskal. Rodil naj bi se v turški Kapadokiji v 3. stoletju, postal rimski vojak, a bil zaradi krščanske vere zaprt in mučen.

Med bolj zanimivimi je praznovanje tega dne v Kataloniji. Sv. Jurij ali po katalonsko Sant Jordi je zaščitnik te španske pokrajine, njegov god je tako tam praznični dan, pa tudi dan vrtnice in dan knjige. Svetnikov soimenjak Jordi Molins Butjosa iz Barcelone pravi, da je dan sv. Jordija med Katalonci eden najbolj priljubljenih praznikov, tudi samo ime Jordi je zelo priljubljeno in pogosto. Glede na statistične podatke je v Kataloniji približno 73 tisoč Jordijev in to je četrto najpogostejše ime. Seveda to ime v različnih verzijah poznajo po vsem svetu, danes tako poleg Jurijev in Jordijev praznujejo svoj god tudi tisti, ki jim je ime George, Jorge, Jiří, Jörg, György, Giorgio in še bi lahko naštevali različice tega imena po svetu … Tudi legendo o sv. Juriju pozna ves svet, katalonska različica se glasi takole:

“Legenda pravi, da je nekoč živel zmaj, ki je mestu grozil z ognjem in uničenjem. Da bi ohranil mesto in mir, se je kralj z zmajem dogovoril, da mu bodo vsak dan žrtvovali novo dekle. Nato pa je prišel dan, da mu žrtvujejo kraljično. K sreči je prav tisti dan prišel v mesto pogumen vitez Jordi, ubil je zmaja in rešil kraljično ter mesto pred uničenjem. Iz krvi ubitega zmaja je zrasla čudovita rdeča vrtnica, ki jo je Jordi poklonil kraljični v znamenje ljubezni.”

Legendo vsako leto obujajo predvsem najmlajši Katalonci, ki v vrtcu ali šoli uprizorijo Jurijevo zmago, prav tako na ta dan hodijo okoli oblečeni v viteze in kraljične. Odrasli pa obiskujejo improvizirane stojnice s knjigami in vrtnicami po vsem mestu in se obdarujejo. Knjige in vrtnice igrajo glavno vlogo …

“Po legendi je iz krvi ubitega zmaja zrasla rdeča vrtnica. Zato je živa tradicija, da fantje svojemu ljubljenemu dekletu podarijo vrtnico, Katalonke pa svojemu ljubemu knjigo. To je namreč tudi dan knjige v spomin na Miguela de Cervantesa, avtorja Don Kihota, ki je umrl na ta dan leta 1616.”

Isti naj bi bil datum smrti še enega mojstra peresa, Shakespearja. Zato je UNESCO leta 1996 23. april po katalonskem vzoru razglasil za svetovni dan knjige. In če Katalonke na ta dan dobijo vrtnico, same svojemu ljubemu podarijo knjigo. Je pa to tudi dan, ko knjigarne in stojnice s knjigami obiščejo znani literati in podpisujejo kupljene knjige. In koliko jih prodajo v enem samem dnevu?

“Veliko! Prav gotovo več kot milijon knjig, pri vrtnicah pa se številke sučejo okoli sedmih milijonov. Toliko ima pravzaprav Katalonija prebivalcev, kar pomeni, da fantje podelijo več kot eno vrtnico. Pa ne zato, ker bi imeli več deklet! Jaz vsako leto svojemu dekletu podarim dve vrtnici, ki simbolizirata ljubezen med njo in mano, zato dve vrtnici za eno dekle. Prav tako je običajno, da vrtnico podariš svoji mami.”

 

 


Aktualna tema

4426 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Vrtnica zanjo, knjiga zanj ... ali kako jurjevo praznujejo Katalonci

23.04.2019

Sv. Jurij je eden najbolj priljubljenih svetnikov, je zavetnik številnih mest, župnij, celo držav. Na prav poseben način, s knjigami in vrtnicami, ga praznujejo Katalonci.

Svetega Jurija poznajo po vsem krščanskem svetu, na poseben način njegov dan zaznamujejo v Kataloniji

Sv. Jurij, ki goduje danes, je gotovo eden najbolj znanih svetnikov, njegov dan praznujejo Gruzijci, Litovci, Nemci, Portugalci, Srbi, Bolgari, Makedonci, Katalonci, celo Etiopijci … Sv. Jurij je tudi zavetnik Moskve, Milana in Bejruta, bdi nad več mesti v Grčiji in Nemčiji. Še posebej ponosni pa so na tega svetnika Angleži, saj je Saint George njihov nacionalni zavetnik, čeprav sv. Jurij ni bil Anglež in Anglije ni nikoli obiskal. Rodil naj bi se v turški Kapadokiji v 3. stoletju, postal rimski vojak, a bil zaradi krščanske vere zaprt in mučen.

Med bolj zanimivimi je praznovanje tega dne v Kataloniji. Sv. Jurij ali po katalonsko Sant Jordi je zaščitnik te španske pokrajine, njegov god je tako tam praznični dan, pa tudi dan vrtnice in dan knjige. Svetnikov soimenjak Jordi Molins Butjosa iz Barcelone pravi, da je dan sv. Jordija med Katalonci eden najbolj priljubljenih praznikov, tudi samo ime Jordi je zelo priljubljeno in pogosto. Glede na statistične podatke je v Kataloniji približno 73 tisoč Jordijev in to je četrto najpogostejše ime. Seveda to ime v različnih verzijah poznajo po vsem svetu, danes tako poleg Jurijev in Jordijev praznujejo svoj god tudi tisti, ki jim je ime George, Jorge, Jiří, Jörg, György, Giorgio in še bi lahko naštevali različice tega imena po svetu … Tudi legendo o sv. Juriju pozna ves svet, katalonska različica se glasi takole:

“Legenda pravi, da je nekoč živel zmaj, ki je mestu grozil z ognjem in uničenjem. Da bi ohranil mesto in mir, se je kralj z zmajem dogovoril, da mu bodo vsak dan žrtvovali novo dekle. Nato pa je prišel dan, da mu žrtvujejo kraljično. K sreči je prav tisti dan prišel v mesto pogumen vitez Jordi, ubil je zmaja in rešil kraljično ter mesto pred uničenjem. Iz krvi ubitega zmaja je zrasla čudovita rdeča vrtnica, ki jo je Jordi poklonil kraljični v znamenje ljubezni.”

Legendo vsako leto obujajo predvsem najmlajši Katalonci, ki v vrtcu ali šoli uprizorijo Jurijevo zmago, prav tako na ta dan hodijo okoli oblečeni v viteze in kraljične. Odrasli pa obiskujejo improvizirane stojnice s knjigami in vrtnicami po vsem mestu in se obdarujejo. Knjige in vrtnice igrajo glavno vlogo …

“Po legendi je iz krvi ubitega zmaja zrasla rdeča vrtnica. Zato je živa tradicija, da fantje svojemu ljubljenemu dekletu podarijo vrtnico, Katalonke pa svojemu ljubemu knjigo. To je namreč tudi dan knjige v spomin na Miguela de Cervantesa, avtorja Don Kihota, ki je umrl na ta dan leta 1616.”

Isti naj bi bil datum smrti še enega mojstra peresa, Shakespearja. Zato je UNESCO leta 1996 23. april po katalonskem vzoru razglasil za svetovni dan knjige. In če Katalonke na ta dan dobijo vrtnico, same svojemu ljubemu podarijo knjigo. Je pa to tudi dan, ko knjigarne in stojnice s knjigami obiščejo znani literati in podpisujejo kupljene knjige. In koliko jih prodajo v enem samem dnevu?

“Veliko! Prav gotovo več kot milijon knjig, pri vrtnicah pa se številke sučejo okoli sedmih milijonov. Toliko ima pravzaprav Katalonija prebivalcev, kar pomeni, da fantje podelijo več kot eno vrtnico. Pa ne zato, ker bi imeli več deklet! Jaz vsako leto svojemu dekletu podarim dve vrtnici, ki simbolizirata ljubezen med njo in mano, zato dve vrtnici za eno dekle. Prav tako je običajno, da vrtnico podariš svoji mami.”

 

 


19.08.2024

Humanitarne organizacije si prizadevajo, da otroke iz socialno ogroženih družin ne bi spremljala stigma in sram

Devetnajstega avgusta obeležujemo mednarodni dan humanitarnih organizacij. Lucija Vidergar je ob tej priložnosti obiskala tako Zvezo prijateljev mladine Slovenije kot tudi Slovensko Karitas, ter preverila, kako poteka zbiranje šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin. Na obeh organizacijah poudarjajo, da so stiske velike, pomoč pa vedno dobrodošla. Predvsem si prizadevajo za to, da otroke v šoli ne bi spremljala stigma in sram, ampak bi se počutili enakovredne svojim sošolcem.


16.08.2024

Nemci obračajo hrbet Hrvaški: draginja prazni tudi restavracije

Turistična slika na Hrvaškem je glede nočitev podobna kot v minulih letih, pozna pa se upad zlasti nemških turistov, tudi tistih petičnih. Tipičen nemški turist ne mara nenadnih in občutnih podražitev, ki si jih marsikje privoščijo naši južni sosedje, zato se odloča za cenejše destinacije v Španiji, Turčiji, Italiji in Franciji. Med državami, za katere se za dopust odločajo Nemci, je Hrvaška zdrsnila na šele deveto mesto.


15.08.2024

Alojzij Cvikl: "Pred nas sta postavljeni dve izbiri – sprejemanje ali razdor. Stojimo na razpotju med kulturo življenja in smrti."

V prihodnjih minutah se selimo na Ptujsko goro v baziliko Marije zavetnice s plaščem, ki je ob današnjem Velikem šmarnu cilj popotovanja več tisoč romarjev. Na Ptujski gori jih letno naštejejo več deset tisoč, največ pa prav na današnji praznik Marijinega vnebovzetja. Številni so v baziliki dočakali sončni vzhod, procesije z lučkami in petja Marijinih pesmi pa se je na praznični predvečer udeležilo več kot 700 vernikov. Radijsko razglednico je s Ptujske gore poslala Sara Zmrzlak.


14.08.2024

Marija pri Romih predstavlja lik matere vseh

Romi v Prekmurju so v večini rimokatoliki, zato nekateri današnji dan preživijo še posebej praznično. Med 215 hišami na Pušči skoraj ni hiše, ki zunaj ne bi imela bodisi podobe Marije bodisi rožnega venca. Kako verni so Romi v Prekmurju in zakaj častijo prav Marijo?


15.08.2024

Ljubljanske Fužine so bile nekoč precej drugačne kot danes

Na Fužinskem gradu že od leta 1972 deluje Arhitekturni muzej Ljubljana, zadnjih 14 let poznan kot Muzej za arhitekturo in oblikovanje – MAO. V zbirkah muzeja hranijo bogato dediščino arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. in 21. stoletja. O širokem naboru tem in področij, ki jih pokriva muzej, govori tudi razstava »Grad – Koncepti, predmeti, prostori«, ki pa se ne osredotoča le na zgodovino Gradu Fužine, ampak na domiseln način predstavlja preteklo dogajanje zadnjih petih stoletij na tem področju ter med njih vpleta tudi elemente sodobnosti. Razstavo je obiskala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.


14.08.2024

Marijino vnebovzetje je praznik upanja, pomeni tudi poklon ženi

V Katoliški cerkvi obhajajo slovesni praznik Marijino vnebovzetje, ki je pri slovenskih vernicah in vernikih zelo priljubljen. Številni se na ta dan odpravijo v Marijina svetišča k svečanim bogoslužjem, s tem praznikom pa je povezana tudi tradicija blagoslavljanja zelišč. O prazniku in romanjih premišljujeo: direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt; rektor bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, pater. dr. Robert Bahčič in pater Toni Brinjovc, župnik, predstojnik in rektor bazilike Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.


14.08.2024

Škodljivi vplivi požara na naše zdravje

Visoke temperature, pomanjkanje padavin in močni vetrovi so najpogostejši naravni vzroki gozdnega požara, zlasti v poletnih mesecih. Dosedanje izkušnje kažejo, da je glavni krivec za tovrstno naravno nesrečo v 80 odstotkih še vedno človek, ki z uporabo tehničnih naprav velikokrat ravna nepremišljeno in se ne zaveda kasnejših posledic. Kako bi ukrepali v primeru požara v neposredni bližini, je Julija Kandare spraševala mimoidoče po ljubjanskih ulicah, odgovore o škodljivih vplivih požara na naše zdravje, pa je poiskala pri docentki doktorici Neni Kopčavar Guček iz ZD Ljubljana. foto: Pexels


13.08.2024

Pomanjkanje zdravil

V Evropi je težava pomanjkanje zdravil, v Sloveniji že dalj časa hudo primanjkuje zdravila z učinkovino semaglutid v obliki injekcij, ozempic, ki ga potrebujejo sladkorni bolniki, pomaga pa tudi pri hujšanju. Občasno primanjkuje tudi drugih, predvsem starejših, cenejših zdravil. Farmacevtske družbe se namreč vse bolj osredotočajo na draga biološka zdravila, kar pa povečuje finančno breme držav. Letos bomo pri nas za zdravila dali že skoraj milijardo evrov. Narašča tudi njihova poraba, vse več je predpisovanja, na drugi strani pa smo lani zavrgli že skoraj 80 ton zdravil. Danes še lahko dobi zdravilo vsak bolnik, kako pa bo jutri? Helena Lovinčič se je o vsem tem pogovarjala z Jurijem Furstom iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje.


13.08.2024

Dvajset let Jazz Kampa Kranj

Od 14. in 24. avgusta bo v Kranju mednarodni glasbeni festival Jazz Kamp Kranj, ki ga od leta 2004 prirejata Kranjčana, brata Primož in Gregor Grašič. V dvanajstih koncertnih večerih bodo na Pungertu nastopili številni domači in tuji jazzovski glasbeniki; vrhunec festivala bo v soboto, 24. avgusta, na gradu Khislstein z nastopom Big Banda RTV Slovenija z gosti. Več o festivalskem programu je v prispevku Tine Žun povedal Primož Grašič.


13.08.2024

Levičarji še vedno živijo v svetu desničarjev

13. avgust je mednarodni dan levičarjev, torej ljudi, ki so spretnejši z levico. Teh je na svetu približno 10 odstotkov. In čeprav se danes v šolah ne zahteva, da otroci pišejo samo z desnico, ni bilo vedno tako. Zakaj je nekoč veljalo, da je levica nezaželena, je ob mednarodnem dnevu levičarjev preverila Lana Furlan.


09.08.2024

Ob vrhuncu meteorskega roja 180 utrinkov na uro

Nocojšnja noč bo za vse ljubitelje astronomije prav posebna. Od poznega večera do zgodnjih jutranjih ur bodo nebo osvetljevali Perzeidi. Z višine 100 kilometrov bodo na Zemljo padali s hitrostjo približno 60 kilometrov na sekundo. Naketere vsako leto znova navdušujejo. O meteorskem dežju se je Julija Kandare pogovarjala z nekdanjim profesorjem fizike na Ljubljanski gimnaziji Jožeta Plečnika in amaterskim astronomom Borisom Khamom, naključne mimoidoče na ljubljanskih ulicah pa je vprašala, ali sploh vedo, za kakšen astronomski pojav gre.


12.08.2024

Je pravi Slovenec le tisti, ki se je že povzpel na Triglav?

Po podatkih Planinske zveze Slovenije lahko razberemo, da naše planine letno obišče približno več kot milijon in pol planincev ali turistov. Pri nas predvsem v času poletnih počitnic še posebej pridejo do izraza obiski vršacev, tudi tistih najvišjih. Po podatkih Triglavskega narodnega parka se delež tistih, ki so obiskali vrh Triglava, giblje okoli 25 % celotne populacije. Je pravi Slovenec le tisti, ki se je že povzpel na Triglav? Svoje mnenje o tem nam je zaupal gorski vodnik Rok Zalokar. Foto: Stane Klemenc/Bobo


09.08.2024

Digitalne inovacije niso najbolj pereč problem mladih

Ob Mednarodnem dnevu mladih, ki ga po zaslugi Organizacije združenih narodov praznujemo 12. avgusta že vse od leta 1999, mladi vsako leto opozorijo na svoje težave in izzive s katerimi se soočajo. Letošnja tema so digitalne inovacije mladih za trajnostni razvoj. Mladostniki v Sloveniji pa ob tem še posebno opozarjajo na neodzivnost in slabo komunikacijo s stani vlade.


12.08.2024

Pestrost kultur in žanrska fluidnost na 24. festivalu Jazzinty

Med 12. in 17. avgustom bo v Novem mestu potekal že 24. festival Jazzinty, ki združuje delavnice, skladateljsko nagrado ter večerne koncerte. Rdeča nit letošnjega festivala je povezava med glasbo in plesom, ki sega globoko v preteklost in se v zadnjem obdobju zopet prebuja in prihaja v ospredje. Več o samem festivalu pa je glasbeni urednici Alji Kramar povedala umetniška vodja, Ana Čop.


09.08.2024

Formula kite: prvič olimpijska disciplina in že prvič tudi medalja za Slovenijo

Jadralec Toni Vodišek je danes postal olimpijski podprvak v formuli kite. Zlato je osvojil Avstrijec Valentin Bontus, bron pa Singapurec Maximilian Mader. Po zlatu judoistke Andreje Leški je to druga kolajna za Slovenijo na letošnjih igrah. Kolikšno težo je pri Vodiškovem srebru igrala dvojna kazen, ki jo je prejel, in zakaj je do nje sploh prišlo? Iz Pariza se nam je javil naš kolega iz športnega uredništva Luka Petrič in pokomentiral aktualno dogajanje na olimpijskih igrah.


09.08.2024

Kdaj s kolesom varno od Bohinjske Bistrice do Bleda?

Kolesarska steza med Bledom in Bohinjem je zagotovo eden najbolj težko pričakovanih projektov na Gorenjskem. Po prvotnih napovedih naj bi bila Bled in Bohinj z varno kolesarsko povezavo povezana že letos, a se zaradi zapletov pri gradnji skozi Sotesko, to žal ne bo zgodilo. Dela na bohinjski strani so praktično že končana, manjka še nekaj detajlov, zaradi katerih še vedno ostaja zaprta, se pa kljub temu po njej vozi veliko kolesarjev, ki se tako izognejo izjemno nevarni cesti. Kaj se torej dogaja s projektom, ki ga tako željno čakajo domačini, turisti in domala vsi slovenski ljubitelji kolesarstva?


08.08.2024

V Parizu tudi zdravnika iz UKC, ki skrbita za naše športnike

Medtem ko gredo Olimpijske igre počasi h koncu, smo se danes pogovarjali z enim izmed zdravnikov, ki v Parizu skrbijo za naše športnike. Ortopeda, Robija Kelca, je Helena Lovinčič poklicala ravno, ko je s tribune spremljal fantastični nastop naše plezalke, Janje Garnbret. Med drugim je povedal, da so to njegove druge poletne olimpijske igre, za plezalce je namreč skrbel že v Tokiu, da hujšega dela s športniki bi, razen nekaj prehladov in glavobolov. Komentiral pa je tudi kakovost hrane, razmere v reki Seni in organizacijo na splošno.


08.08.2024

11 medalj za transplantirane in dializne bolnike

V teh poletnih dneh se iz Ljubljane selimo v portugalsko prestolnico Lizbona, kjer so bile konec julija evropske športne igre za dializne in bolnike s transplantacijo. Naši tekmovalci, člani društva Transplant, so dosegli velik uspeh. V Slovenijo so se vrnili s skupno 11 medaljami. Tekmovanja sta se udeležila tudi podpredsednik društva Transplant Andrej Žido in vodja slovenske ekipe Peter Tišler. Z njima se je pogovarjala Julija Kandare.


07.08.2024

Ljubljanski jamarji odkrili enega največjih jamskih sistemov v Sloveniji

Jamarji iz Društva za raziskovanje jam Ljubljana, naše največje slovenske jamarske organizacije, so v zadnjem obdobju odkrili skoraj neverjeten jamski sistem, ki bi lahko kmalu postal eden največjih v Sloveniji. Gre za planino Poljano v osrčju Bohinjskih gora in pričakujejo, da v nekaterih od više ležečih jam celo presežejo magično globino 1000 metrov.


07.08.2024

Spomeniki grozot nacizma

V treh vzhodnih nemških deželah – Turingiji, Saški in Brandenburgu – poteka volilna kampanja pred volitvami v deželni zbor. Ankete najbolje kažejo desni stranki Alternativa za Nemčijo, ki pa si prizadeva za spremembo v nemški kulturi spominjanja z manj poudarka na nacizmu. V stranki so tudi frakcije, ki nacističnim zločinom ne pripisujejo velikega pomena. V Nemčiji se sicer vrstijo obletnice grozot tistega časa, narašča zanimanje za obisk spomenikov. Potem ko so januarja letos mediji razkrili zarotniško srečanje skrajnih desničarjev v vili v Potsdamu, kjer so razpravljali o programu izgona tujcev, se je povečalo zanimanje za obisk podobne vile Wannsee na vzhodnem robu Berlina, v kateri so nacisti januarja 1942 sklenili načine za deportacije in množične umore Judov. Obiskala jo je tudi Maja Derčar. Na fotografiji vila Wannsee na vzhodnem robu Berlina, v kateri so nacisti januarja 1942 sklenili načine za deportacije in množične umore Judov


Stran 1 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov