"Knjige moramo prav tako pazljivo in strastno prebirati, kakor so jih pazljivo in strastno napisali." (George Elliot)

Ta teden, 23. aprila smo obeležili svetovni dan knjige. Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je svetovni dan knjige in avtorskih pravic razglasila leta 1995. Posvečen je spodbujanju branja, založništva ter zaščiti avtorskih pravic in intelektualne lastnine. Praznujemo ga na dan, ko so se rodili ali umrli nekateri velikani svetovne literature, kot so Miguel de Cervantes, Vladimir Nabokov in William Shakespeare.

V nedeljskem jutru smo se med drugim odpravili med rabljene knjige. V Trubarjev antikvariat v Ljubljani prihajajo bralci vseh generacij, nekateri s točno določenim ciljem,  prihajajo pa tudi takšni, ki se sprehajao med knjižnimi policami in čakajo, da jih pokliče »prava« knjiga. Vodja Trubarjevega antikvariata Ana Marija Babič.

Trenutno so med bolj iskanimi knjigami Včerajšnji svet Stefana Zweiga, Miltonov Izgubljeni raj, že vsa leta odkar sem tu, pa je najbolj zaželena Knjiga nespokoja Fernanda Pessoe.

V okviru slovenskih splošnih knjižnic delujejo tudi številne bralne skupine, v okviru katerih se srečujejo posamezniki, ki gojijo veselje do branja, pisanja, pripovedovanja in poslušanja. Skupaj z drugimi bralnimi navdušenci delijo svoje vtise in mnenja o prebranem ter hkrati dobijo namige in motivacijo za branje dobrih knjig. Mag. Katarina Peterc je v Krajevni knjižnici Daneta Zajca v Moravčah do zdaj ustanovila že štiri bralne skupine, eno trenutno tudi vodi.

Knjižni molj je tisti, ki konstatntno bere, ni pomembno število prebranih knjig, ampak to, da človek bere vsakodnevno, ne samo občasno.

Pred kratkim je na slovenski knjižni trg prišel kriminalni roman Sodni dnevi, ki sta ga napisala odvetnik Peter Čeferin in preiskovalni novinar Vasja Jager.

Gibalo dobre literature je srce, so emocije, tega se ne da naučiti. Literatura je najboljši približek življenja, pisatelj mora biti v stiku z življenjem, ne pa od njega bežati.

Tine Logar je založništvu predan že več kot štirideset let. Ko so mu lani podelili Schwentnerjevo nagrado so v utemeljitvi zapisali, da je s svojo nadstandardno uredniško odličnostjo v težavnih letih za slovensko založništvo “dokazoval, da je še vedno mogoče marsikaj izpeljati”.

Blagostanje zahoda odvrača od duhovnosti, od branja in premisleka, da ne zaključiš vsakega stavka s tem, da si se zabaval.

Odnos Slovencev do knjige se je v zadnjih 25 letih spreminil, na žalost na slabše, ugotavlja Tine Logar.

Slovenski narod bi si lahko privoščil knjige z ničelno stopnjo obdavčitve.