Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za kilogram medu mora čebela preleteti razdaljo 4-kratnega obsega Zemlje
Čebele živijo v organizirani skupnosti, ki jo imenujemo družina. V enem panju je v času največjega razvoja lahko do 60.000 čebel delavk, ena matica in nekaj sto trotov. Slovenci smo zelo ponosni na kranjsko čebelo, z latinskim poimenovanjem Apis mellifera carnica. Kranjska sivka, kakor jo tudi imenujemo, je ta hip za italijansko čebelo druga najbolj razširjena vrsta medonosne čebele na svetu. O biologiji čebelje družine se je Bojan Leskovec pogovarjal z doktorjem Jankom Božičem z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Govorila sta tudi o tem, kako poteka razmnoževanje čebel oz. oploditev matice:
“Že Anton Janša je podrobno opisal, da gre matica večkrat iz panja in da se praši z več troti. To so posebna zbirališča, celi oblaki trotov. Ko pride matica, se zakadijo za njo, celi roji trotov letijo navzgor proti matici in ko se enemu trot uspe spariti, se ta roj razsipa, matica s trotom pa pada po zraku navzdol.”
Med čebelami delavkami v panju so naloge jasno določene in razdeljene, poudarja dr. Božič, a z možnimi odstopanji:
“Obstaja splošno pravilo, da tok dejavnosti poteka od čistilke, ki čisti celice, do tega, da krmi ličinke in matico, ko se ji razvijejo žleze. V nadaljevanju že lahko začnejo graditi satje, pripomorejo tudi k zorenju medu, nekatere se vključijo v stražo, druge pa imajo že orientacijske polete in začnejo pašno dejavnost. Te panjske dejavnosti trajajo do tri tedne, vendar je tu tudi precejšnja plastičnost. Lahko se kaj pohitri ali zakasni. Lahko se tudi zgodi, da se spet aktivirajo za določeno dejavnost.”
Življenjska doba čebel delavk variira od samo nekaj dni pa do skoraj enega leta. Odvisna je od sezone, količine hrane in dejavnosti, ki jih izvajajo skozi življenje. Poleti živijo od 15 do 38 dni, spomladi in jeseni od 30 do 60 dni, pozimi pa povprečno 140 dni. Opazili so celo več kot 300 dni stare čebele. Matica, ki je mati vseh čebel, ali kraljica čebeljega panja, živi do 5 ali celo 6 let. In prav okoli matice se vrti še en pomemben dogodek v življenju čebelje družine – rojenje.
Večina rojev izleti prav v tem obdobju leta, maja in junija, prvi se lahko pojavijo že v aprilu, zadnji pa so lahko tudi v avgustu in zgodaj septembra. Čas rojenja pa je odvisen od vremena, čebelje paše in dinamike razvoja čebelje družine. Zakaj čebele rojijo? Dr. Janko Božič:
“Rojenje je način razmnoževanja čebeljih družin. Z rojenjem se družina razdvoji. Ko čebele izrojijo, se jim pridruži še čebelja matica in potem taka družina išče novo bivališče in ustvari novi dom. A ko roj izleti, nova matica v starem panju še ni izležena, izleže se pozneje. In če družina ostane močna, lahko tudi še ta roji. Tako da iz ene močne družine lahko izidejo dva ali trije roji, redko štirje. A samo prvi roj je s staro matico, ki lahko takoj zalega. Medtem ko se morajo nove, mlajše matice po rojenju in vzpostavitvi novega doma še oprašiti.”
Matica je sicer dvakrat večja od čebele, dolžina njenega telesa je do 30 mm, teža neoplojene matice je do 220 mg, oplojene pa do 325 mg. V 24 urah lahko matica položi tudi do 2.000 jajčec.
Čebelja družina v enem letu porabi približno 70 kg medu in od 20 do 30 kg cvetnega prahu. Večina te hrane se porabi poleti, ko je razvoj čebelje družine najmočnejši. Dr. Janko Božič:
“En polet običajno lahko traja 2–3 minute, če ni predaleč. Lahko tudi dalj časa, če je paša oddaljena od 500 m do enega km. Let prazne čebele poteka s hitrostjo približno 10 km/h, za km razdalje v obe smeri tako porabi 10–12 minut.”
Ena od raziskav je pokazala, da je v populaciji 58 odstotkov čebel nabiralo samo nektar, 25 odstotkov samo pelod in 17 odstotkov oboje. Čebele se torej rade specializirajo za nabiranje enega ali drugega. Koliko cvetov obišče čebela z enim poletom, nam je povedal dolgoletni čebelar in promotor čebelarstva Franc Šivic:
“To je zelo odvisno od vrste. Ker nekatere medovite rastline imajo veliko medičine, druge zelo malo. Velja ocena, da mora za kg medu čebela štirikrat obkrožiti Zemljo.”
Skoraj osupljivo je tudi dejstvo, da čebele med seboj zelo uspešno komunicirajo. Kaj drugim čebelam sporočajo s premikanjem zadka ter kaj plesom v obliki osmice oz. kroga, izveste v posnetku pogovora Bojana Leskovca z dr. Jankom Božičem in čebelarjem Francem Šivicem.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za kilogram medu mora čebela preleteti razdaljo 4-kratnega obsega Zemlje
Čebele živijo v organizirani skupnosti, ki jo imenujemo družina. V enem panju je v času največjega razvoja lahko do 60.000 čebel delavk, ena matica in nekaj sto trotov. Slovenci smo zelo ponosni na kranjsko čebelo, z latinskim poimenovanjem Apis mellifera carnica. Kranjska sivka, kakor jo tudi imenujemo, je ta hip za italijansko čebelo druga najbolj razširjena vrsta medonosne čebele na svetu. O biologiji čebelje družine se je Bojan Leskovec pogovarjal z doktorjem Jankom Božičem z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Govorila sta tudi o tem, kako poteka razmnoževanje čebel oz. oploditev matice:
“Že Anton Janša je podrobno opisal, da gre matica večkrat iz panja in da se praši z več troti. To so posebna zbirališča, celi oblaki trotov. Ko pride matica, se zakadijo za njo, celi roji trotov letijo navzgor proti matici in ko se enemu trot uspe spariti, se ta roj razsipa, matica s trotom pa pada po zraku navzdol.”
Med čebelami delavkami v panju so naloge jasno določene in razdeljene, poudarja dr. Božič, a z možnimi odstopanji:
“Obstaja splošno pravilo, da tok dejavnosti poteka od čistilke, ki čisti celice, do tega, da krmi ličinke in matico, ko se ji razvijejo žleze. V nadaljevanju že lahko začnejo graditi satje, pripomorejo tudi k zorenju medu, nekatere se vključijo v stražo, druge pa imajo že orientacijske polete in začnejo pašno dejavnost. Te panjske dejavnosti trajajo do tri tedne, vendar je tu tudi precejšnja plastičnost. Lahko se kaj pohitri ali zakasni. Lahko se tudi zgodi, da se spet aktivirajo za določeno dejavnost.”
Življenjska doba čebel delavk variira od samo nekaj dni pa do skoraj enega leta. Odvisna je od sezone, količine hrane in dejavnosti, ki jih izvajajo skozi življenje. Poleti živijo od 15 do 38 dni, spomladi in jeseni od 30 do 60 dni, pozimi pa povprečno 140 dni. Opazili so celo več kot 300 dni stare čebele. Matica, ki je mati vseh čebel, ali kraljica čebeljega panja, živi do 5 ali celo 6 let. In prav okoli matice se vrti še en pomemben dogodek v življenju čebelje družine – rojenje.
Večina rojev izleti prav v tem obdobju leta, maja in junija, prvi se lahko pojavijo že v aprilu, zadnji pa so lahko tudi v avgustu in zgodaj septembra. Čas rojenja pa je odvisen od vremena, čebelje paše in dinamike razvoja čebelje družine. Zakaj čebele rojijo? Dr. Janko Božič:
“Rojenje je način razmnoževanja čebeljih družin. Z rojenjem se družina razdvoji. Ko čebele izrojijo, se jim pridruži še čebelja matica in potem taka družina išče novo bivališče in ustvari novi dom. A ko roj izleti, nova matica v starem panju še ni izležena, izleže se pozneje. In če družina ostane močna, lahko tudi še ta roji. Tako da iz ene močne družine lahko izidejo dva ali trije roji, redko štirje. A samo prvi roj je s staro matico, ki lahko takoj zalega. Medtem ko se morajo nove, mlajše matice po rojenju in vzpostavitvi novega doma še oprašiti.”
Matica je sicer dvakrat večja od čebele, dolžina njenega telesa je do 30 mm, teža neoplojene matice je do 220 mg, oplojene pa do 325 mg. V 24 urah lahko matica položi tudi do 2.000 jajčec.
Čebelja družina v enem letu porabi približno 70 kg medu in od 20 do 30 kg cvetnega prahu. Večina te hrane se porabi poleti, ko je razvoj čebelje družine najmočnejši. Dr. Janko Božič:
“En polet običajno lahko traja 2–3 minute, če ni predaleč. Lahko tudi dalj časa, če je paša oddaljena od 500 m do enega km. Let prazne čebele poteka s hitrostjo približno 10 km/h, za km razdalje v obe smeri tako porabi 10–12 minut.”
Ena od raziskav je pokazala, da je v populaciji 58 odstotkov čebel nabiralo samo nektar, 25 odstotkov samo pelod in 17 odstotkov oboje. Čebele se torej rade specializirajo za nabiranje enega ali drugega. Koliko cvetov obišče čebela z enim poletom, nam je povedal dolgoletni čebelar in promotor čebelarstva Franc Šivic:
“To je zelo odvisno od vrste. Ker nekatere medovite rastline imajo veliko medičine, druge zelo malo. Velja ocena, da mora za kg medu čebela štirikrat obkrožiti Zemljo.”
Skoraj osupljivo je tudi dejstvo, da čebele med seboj zelo uspešno komunicirajo. Kaj drugim čebelam sporočajo s premikanjem zadka ter kaj plesom v obliki osmice oz. kroga, izveste v posnetku pogovora Bojana Leskovca z dr. Jankom Božičem in čebelarjem Francem Šivicem.
Na avstrijskem Koroškem se je novo šolsko leto začelo ta teden. Kako je s testiranjem učencev in cepljenjem učiteljev? Drugače kot v Sloveniji. Najpomembneje pa je, da pouk poteka v šolah, pravijo tako starši kot učitelji, zato večjih težav z obveznim testiranjem nimajo. Želeli so si, da bi se šolsko leto začelo drugače. Toda je, kar je, pravi vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser.
Festival Odprte hiše Slovenije tudi letos v septembru odpira vrata arhitekture, ki gradi skupnost! na največjem arhitekturnem festivalu kakovostnih ureditev, nepremičnin in arhitekture, bodo tako javnosti na ogled izbrani zasebni in javni objekti ter prostorske ureditve. Eva Eržen vodja programa festivala je v pogovoru z Markom Rozmanom poudarila, da je letošnja strokovna žirija festivala obravnavala 55 novih prijavljenih objektov. Med njimi je bil velik delež poslovnih in javnih stavb. Na število prijavljenih objektov je v veliki meri vplivala spremenjena situacija v družbi, kot najbolj izstopajoča posledica epidemije.
Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju smo se pogovarjali tudi s podjetnico, ki je direktorica podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo ograj. Je ekonomistka v tehničnem podjetju, zato se je morala tehnični branži priučiti. Jo je pa tehnika od nekdaj zanimala, tko kot gradbeništvo in strojegradnja.
Na ulici obrti na celjskem obrtnem sejmu predstavljajo deficitarne obrtne poklice, kot so pek, zidar, slaščičar, električar. Za poklic peka, ki je eden izmed najstarejših poklicev in je danes deficitaren in v šolskem centru Šentjur se že dve leti ni vpisal noben dijak, je povedala Elizabeta Paska Selič, učiteljica praktičnega pouka v Šolskem centru Šentjur. Marko Rozman se je pogovarjal tudi s Krešimirjem Antoličem, ki skrbi za izobraževanje električarjev. Ti so zelo iskani kot tudi vsi drugi tehnični poklici, kot so zidar, keramičar in podobni. Danes Šolski center Celje poka po šivih zaradi zanimanja za poklice električarjev, gradbenikov in keramičarjev.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji je raziskanih 14 tisoč jam in Kaninsko pogorje velja za Himalajo svetovnega jamarstva in prav tu so najgloblja brezna. Vsak jamar si želi odkriti novo jamo, nov svet, kamor še ni stopila človeška noga. 1000 metrov globine pa je tista magična globina, ki je skorajda nedosegljiva. Oboje je uspelo ljubljanskim jamarjem. Ta konec tedna so namreč člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana ponovno presegli magično globino minus tisoč metrov. To je že deseta "1000-metrca" v Sloveniji in se tako kosa z najglobljimi na svetu. Velik dosežek tudi v svetovnem merilu sta nam predstavila predsednik društva Matia Di Batista in najmlajši član odprave Peter Mašič – Pero.
Skoraj tako stara, kot prostitucija, za katero večkrat rečemo, da je najstarejša obrt na svetu, je tudi korupcija. V tokratni Inforetrospektivi o nekaterih korupcijskih škandalih, ki so pretresali svet v zadnjega četrt stoletja. Od Nemčije do Češke, od Paname do Tunizije. Ni ga kotička na tem svetu, kjer se odločevalcev ne bi dalo podkupiti. Le ponujena vsota mora biti dovolj visoka. Ni pa tudi vse v denarju.
Zadnje dni so številne oči uprte v Dansko, kjer so že opustili vse zaščitne ukrepe proti širjenju covida-19. Še večji uspeh v boju z novim koronavirusom – pravzaprav že lahko govorimo o zgodbi o uspehu – pa beležijo na Portugalskem. Tam so pri starejših od 50 let dosegli kar 99-odstotno precepljenost proti covidu. Le kako jim je to uspelo, je preveril Iztok Konc. *99-odstotna precepljenost velja za skupino prebivalk in prebivalcev starejših od 50 let. Foto: OurWorldInData
Po letu dni premora zaradi epidemije se med vse vedoželjne na ljubljanske mostove, ulice in trge vrača festival znanja in eksperimentov Znanstival. Danes in jutri obiskovalcem ponuja množico zanimivih znanstvenih predavanj, eksperimentnih delavnic in dogodivščin, tako da lahko sprehod po centru našega glavnega mesta na privlačen način združite s spoznavanjem novega. Kaj vse se je na Znanstivalu 2021 dogajalo v petkovih dopoldanskih urah, boste slišali v reportaži, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Danes bodo v Ljubljani postavili sedem novih spotikavcev, tlakovcev spomina, s katerimi se poklonijo žrtvam holokavsta. Štiri izmed spotikavcev bodo postavili na Korytkovi 22 štirim članom družine Silberstein Savić, ki je v Ljubljano prišla iz Hrvaške. Artur Silberstein in Pavla Silberstein sta imela sinova Stevana in Djura Savića, Cirila Štuber pa se je pogovarjala s hčerko Stevana Savića, ki prihaja iz Brežic.
Kovidne novice iz Hrvaške govorijo o hitri rasti krivulje okuženih, v minulih 24-tih urah so zabeležili največ okuženih v enem dnevu od konca maja, podobno je tudi v Avstriji, turizem je glede na dobro zasedenost kampov na Hrvaškem še kar živahen, ta teden se je tam začela tudi šola. Kakšni so ukrepi (maske, testiranje, karantena) pri naših južnih sosedih in kako načrtuje Hrvaška ukrepati v primeru poslabšanja razmer, je v pogovoru s Cirilo Štuber povzela zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard.
Danes je svetovni dan fizioterapije. Fizioterapija ima velik pomen na življenje posameznikov s posebnimi potrebami z vidika čim hitrejše rehabilitacije oz. habilitacije, ki je bistvenega pomena za vzpostavitev oziroma ohranjanje psiho-fizičnega stanja. Preprečuje respiratorne zaplete, ohranja ali izboljša mišično moč, ohranja gibljivost sklepov, izvaja se lahko tudi protibolečinska terapija ter s tem posledično posameznikom omogoča toliko samostojnosti kolikor jo le-ti premorejo. V pogovoru s Petro Medved je diplomirana fizioterapevtka iz Zveze Sonček – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, Melinda Ramadani pojasnila, da gre za dejavnost, ki onemogoča poslabšanje zdravstvenega stanja ali pa tega v primeru progresivnih bolezni upočasni ter deluje na splošno boljše počutje posameznika.
V tej zadnji tretjini leta 2021 je tudi abcEU malce drugačen. V teh dneh, predvsem sicer v minulem tednu, je bilo kar nekaj govora o obiskih in srečanjih v Sloveniji – kar je bil nemara za zdaj še najbolj očiten, viden vtis o tem, da je trenutno Slovenija nekakšno birokratsko-sestankovalno središče Evropske unije.
Začetek septembra je tudi v znamenju večje varnosti v železniškem prometu. Da bi bila vožnja z vlakom varna, prav tako prehajanje železniške proge, bodo policisti vse do 13. septembra skupaj s Slovenskimi železnicami opozarjali na pravilno obnašanje v vlakih in na nivojskih prehodih. Gre za mednarodno preventivno akcijo, o kateri smo govorili z Doro Mezek Kukec s Slovenskih železnic in policistom, inšpektorjem Sebastjanom Mohoričem.
Celoten pogovor z dr. Tadejem Bratetom, industrijskim arheologom ter avtorjem številnih knjig, člankov in razprav s področja tehniške dediščine, ob 120-letnici prve vožnje tramvaja v Ljubljani.
Petkov vdor proticepilskih protestnikov v prostore Televizije Slovenija je napad na javni servis, novinarstvo in demokracijo, so jasni medijski strokovnjaki. Gre za ekscesno dejanje, ki se lahko ponovi, če ne bo sistemskih rešitev. Upravna enota Ljubljana naj bi sicer danes ukinila odločbo, ki dovoljuje proteste pred javno RTV. Prispevek Lucije Dimnik Rikić in Eve Lipovšek.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je danes, ob 100 letnici organiziranega delovanja slepih in slabovidnih pri nas, prejela državno odlikovanje Zlati red za zasluge, ki ji ga vročil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Ob tej priložnosti je Petra Medved pred mikrofon povabila predsednika Zveze Mateja Žnuderla.
Zgolj besede obsojanja sinočnjega dogajanja na RTV pa za kakršnokoli spremembo ne bodo dovolj. Tudi takšno dogajanje je namreč le posledica že dalj časa trajajoče načrtne vojne z mediji. Komentira odgovorni urednik Prvega programa Danijel Poslek
Sprememba političnega in ekonomskega sistema v 90-tih letih je prinesla dobre in slabe stvari. Zaradi stečajev in likvidacij podjetij, ki niso bili prilagojena na nova tržišča, je rasla brezposelnost. To so tudi začetki globalizacije, ko so se veliki proizvajalci in naročniki selili na trge s cenejšo delovno silo. Še zlasti je to prizadelo čevljarsko industrijo, ki je bila vajena velikega jugoslovanskega trga. Danes opažajo velik porast spletne prodaje, ki se je povečala kar za tri krat. O slovenski čevljarski industriji več Tone Rozman, generalni sekretar Sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije pri ZSSS.
Še vedno odmeva novica, da so iranski cariniki na meji s Turčijo zasegli kar šestnajstih ton črnih tartufov, ki so bili iz Irana namenjeni v Slovenijo. Dragocen tovor naj bi bil vreden vrtoglavih 90 milijonov evrov. Kaj je res in kaj ne, kakšno je ozadje te iransko-slovenske zgodbe, je poizvedel Iztok Konc. Govoril je z dr. Tinetom Grebencem z Gozdarskega inštituta Slovenije. Foto: Mrdidg/ Pixabay
Neveljaven email naslov