Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nedeljsko jutro - Biologija čebel

19.05.2019


Za kilogram medu mora čebela preleteti razdaljo 4-kratnega obsega Zemlje

Čebele živijo v organizirani skupnosti, ki jo imenujemo družina. V enem panju je v času največjega razvoja lahko do 60.000 čebel delavk, ena matica in nekaj sto trotov. Slovenci smo zelo ponosni na kranjsko čebelo, z latinskim poimenovanjem Apis mellifera carnica. Kranjska sivka, kakor jo tudi imenujemo, je ta hip za italijansko čebelo druga najbolj razširjena vrsta medonosne čebele na svetu. O biologiji čebelje družine se je Bojan Leskovec pogovarjal z doktorjem Jankom Božičem z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Govorila sta tudi o tem, kako poteka razmnoževanje čebel oz. oploditev matice:

“Že Anton Janša je podrobno opisal, da gre matica večkrat iz panja in da se praši z več troti. To so posebna zbirališča, celi oblaki trotov. Ko pride matica, se zakadijo za njo, celi roji trotov letijo navzgor proti matici in ko se enemu trot uspe spariti, se ta roj razsipa, matica s trotom pa pada po zraku navzdol.”

Med čebelami delavkami v panju so naloge jasno določene in razdeljene, poudarja dr. Božič, a z možnimi odstopanji:

“Obstaja splošno pravilo, da tok dejavnosti poteka od čistilke, ki čisti celice, do tega, da krmi ličinke in matico, ko se ji razvijejo žleze. V nadaljevanju že lahko začnejo graditi satje, pripomorejo tudi k zorenju medu, nekatere se vključijo v stražo, druge pa imajo že orientacijske polete in začnejo pašno dejavnost. Te panjske dejavnosti trajajo do tri tedne, vendar je tu tudi precejšnja plastičnost. Lahko se kaj pohitri ali zakasni. Lahko se tudi zgodi, da se spet aktivirajo za določeno dejavnost.”

Življenjska doba čebel delavk variira od samo nekaj dni pa do skoraj enega leta. Odvisna je od sezone, količine hrane in dejavnosti, ki jih izvajajo skozi življenje. Poleti živijo od 15 do 38 dni, spomladi in jeseni od 30 do 60 dni, pozimi pa povprečno 140 dni. Opazili so celo več kot 300 dni stare čebele. Matica, ki je mati vseh čebel, ali kraljica čebeljega panja, živi do 5 ali celo 6 let. In prav okoli matice se vrti še en pomemben dogodek v življenju čebelje družine – rojenje.

Večina rojev izleti prav v tem obdobju leta, maja in junija, prvi se lahko pojavijo že v aprilu, zadnji pa so lahko tudi v avgustu in zgodaj septembra. Čas rojenja pa je odvisen od vremena, čebelje paše in dinamike razvoja čebelje družine. Zakaj čebele rojijo? Dr. Janko Božič:

“Rojenje je način razmnoževanja čebeljih družin. Z rojenjem se družina razdvoji. Ko čebele izrojijo, se jim pridruži še čebelja matica in potem taka družina išče novo bivališče in ustvari novi dom. A ko roj izleti, nova matica v starem panju še ni izležena, izleže se pozneje. In če družina ostane močna, lahko tudi še ta roji. Tako da iz ene močne družine lahko izidejo dva ali trije roji, redko štirje. A samo prvi roj je s staro matico, ki lahko takoj zalega. Medtem ko se morajo nove, mlajše matice po rojenju in vzpostavitvi novega doma še oprašiti.”

Matica je sicer dvakrat večja od čebele, dolžina njenega telesa je do 30 mm, teža neoplojene matice je do 220 mg, oplojene pa do 325 mg. V 24 urah lahko matica položi tudi do 2.000 jajčec.

Čebelja družina v enem letu porabi približno 70 kg medu in od 20 do 30 kg cvetnega prahu. Večina te hrane se porabi poleti, ko je razvoj čebelje družine najmočnejši. Dr. Janko Božič:

“En polet običajno lahko traja 2–3 minute, če ni predaleč. Lahko tudi dalj časa, če je paša oddaljena od 500 m do enega km. Let prazne čebele poteka s hitrostjo približno 10 km/h, za km razdalje v obe smeri tako porabi 10–12 minut.”

Ena od raziskav je pokazala, da je v populaciji 58 odstotkov čebel nabiralo samo nektar, 25 odstotkov samo pelod in 17 odstotkov oboje. Čebele se torej rade specializirajo za nabiranje enega ali drugega. Koliko cvetov obišče čebela z enim poletom, nam je povedal dolgoletni čebelar in promotor čebelarstva Franc Šivic:

“To je zelo odvisno od vrste. Ker nekatere medovite rastline imajo veliko medičine, druge zelo malo. Velja ocena, da mora za kg medu čebela štirikrat obkrožiti Zemljo.”

Skoraj osupljivo je tudi dejstvo, da čebele med seboj zelo uspešno komunicirajo. Kaj drugim čebelam sporočajo s premikanjem zadka ter kaj plesom v obliki osmice oz. kroga, izveste v posnetku pogovora Bojana Leskovca z dr. Jankom Božičem in čebelarjem Francem Šivicem.


Aktualna tema

4431 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Nedeljsko jutro - Biologija čebel

19.05.2019


Za kilogram medu mora čebela preleteti razdaljo 4-kratnega obsega Zemlje

Čebele živijo v organizirani skupnosti, ki jo imenujemo družina. V enem panju je v času največjega razvoja lahko do 60.000 čebel delavk, ena matica in nekaj sto trotov. Slovenci smo zelo ponosni na kranjsko čebelo, z latinskim poimenovanjem Apis mellifera carnica. Kranjska sivka, kakor jo tudi imenujemo, je ta hip za italijansko čebelo druga najbolj razširjena vrsta medonosne čebele na svetu. O biologiji čebelje družine se je Bojan Leskovec pogovarjal z doktorjem Jankom Božičem z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Govorila sta tudi o tem, kako poteka razmnoževanje čebel oz. oploditev matice:

“Že Anton Janša je podrobno opisal, da gre matica večkrat iz panja in da se praši z več troti. To so posebna zbirališča, celi oblaki trotov. Ko pride matica, se zakadijo za njo, celi roji trotov letijo navzgor proti matici in ko se enemu trot uspe spariti, se ta roj razsipa, matica s trotom pa pada po zraku navzdol.”

Med čebelami delavkami v panju so naloge jasno določene in razdeljene, poudarja dr. Božič, a z možnimi odstopanji:

“Obstaja splošno pravilo, da tok dejavnosti poteka od čistilke, ki čisti celice, do tega, da krmi ličinke in matico, ko se ji razvijejo žleze. V nadaljevanju že lahko začnejo graditi satje, pripomorejo tudi k zorenju medu, nekatere se vključijo v stražo, druge pa imajo že orientacijske polete in začnejo pašno dejavnost. Te panjske dejavnosti trajajo do tri tedne, vendar je tu tudi precejšnja plastičnost. Lahko se kaj pohitri ali zakasni. Lahko se tudi zgodi, da se spet aktivirajo za določeno dejavnost.”

Življenjska doba čebel delavk variira od samo nekaj dni pa do skoraj enega leta. Odvisna je od sezone, količine hrane in dejavnosti, ki jih izvajajo skozi življenje. Poleti živijo od 15 do 38 dni, spomladi in jeseni od 30 do 60 dni, pozimi pa povprečno 140 dni. Opazili so celo več kot 300 dni stare čebele. Matica, ki je mati vseh čebel, ali kraljica čebeljega panja, živi do 5 ali celo 6 let. In prav okoli matice se vrti še en pomemben dogodek v življenju čebelje družine – rojenje.

Večina rojev izleti prav v tem obdobju leta, maja in junija, prvi se lahko pojavijo že v aprilu, zadnji pa so lahko tudi v avgustu in zgodaj septembra. Čas rojenja pa je odvisen od vremena, čebelje paše in dinamike razvoja čebelje družine. Zakaj čebele rojijo? Dr. Janko Božič:

“Rojenje je način razmnoževanja čebeljih družin. Z rojenjem se družina razdvoji. Ko čebele izrojijo, se jim pridruži še čebelja matica in potem taka družina išče novo bivališče in ustvari novi dom. A ko roj izleti, nova matica v starem panju še ni izležena, izleže se pozneje. In če družina ostane močna, lahko tudi še ta roji. Tako da iz ene močne družine lahko izidejo dva ali trije roji, redko štirje. A samo prvi roj je s staro matico, ki lahko takoj zalega. Medtem ko se morajo nove, mlajše matice po rojenju in vzpostavitvi novega doma še oprašiti.”

Matica je sicer dvakrat večja od čebele, dolžina njenega telesa je do 30 mm, teža neoplojene matice je do 220 mg, oplojene pa do 325 mg. V 24 urah lahko matica položi tudi do 2.000 jajčec.

Čebelja družina v enem letu porabi približno 70 kg medu in od 20 do 30 kg cvetnega prahu. Večina te hrane se porabi poleti, ko je razvoj čebelje družine najmočnejši. Dr. Janko Božič:

“En polet običajno lahko traja 2–3 minute, če ni predaleč. Lahko tudi dalj časa, če je paša oddaljena od 500 m do enega km. Let prazne čebele poteka s hitrostjo približno 10 km/h, za km razdalje v obe smeri tako porabi 10–12 minut.”

Ena od raziskav je pokazala, da je v populaciji 58 odstotkov čebel nabiralo samo nektar, 25 odstotkov samo pelod in 17 odstotkov oboje. Čebele se torej rade specializirajo za nabiranje enega ali drugega. Koliko cvetov obišče čebela z enim poletom, nam je povedal dolgoletni čebelar in promotor čebelarstva Franc Šivic:

“To je zelo odvisno od vrste. Ker nekatere medovite rastline imajo veliko medičine, druge zelo malo. Velja ocena, da mora za kg medu čebela štirikrat obkrožiti Zemljo.”

Skoraj osupljivo je tudi dejstvo, da čebele med seboj zelo uspešno komunicirajo. Kaj drugim čebelam sporočajo s premikanjem zadka ter kaj plesom v obliki osmice oz. kroga, izveste v posnetku pogovora Bojana Leskovca z dr. Jankom Božičem in čebelarjem Francem Šivicem.


15.07.2021

V vsaki regiji bi potrebovali center za osebe z demenco

V Gornjem Gradu so odprli sodoben center za osebe z demenco Makov svet, ki je prilagojen osebam z demenco. Na prvem mestu je varnost oskrbovancev, vendar jih bodo kljub temu spodbujali k samostojnosti in mobilnosti. Prostori so urejeni tako, da spodbujajo pozitivne občutke in čim bolj omejujejo možne negativne dražljaje, ki bi lahko osebam z demenco povzročale zmedenost in vnemirjenje.


13.07.2021

Seminar slovenskega jezika, literature in kulture je letos posvečen ustvarjalkam

57. seminar slovenskge jezika, literature in kulture, na katerem sodeluje 89 udeležencev iz 24-ih držav, v pogovoru z Lucijo Fatur predstavljajo Alenka Žbogar, predsednica 57.SSJLK, edini predavatelj na seminarju Tone Smolej in študentka Monika Ivančič.


13.07.2021

Poletje je čas, ko potrebujemo več krvodajalcev

Zaloga se nenehno spreminja, dr. IRENA RAZBORŠEK, predstojnica Oddelka za preskrbo s krvjo na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino pa razloži, zakaj je trenutno potreba po krvi večja.


12.07.2021

9 napak, zaradi katerih lahko za vedno ostaneš na dnu

V Športnem društvu H2O Team so v sklopu akcije ''Potapljajmo se varno 2021'' pripravili brezplačen priročnik o varnem potapljanju na vdih – 9 napak, zaradi katerih lahko za vedno ostaneš na dnu morja, ki lahko vsakemu dopustniškemu potapljaču na vdih pomaga, da se bo potapljal precej bolj varno. Ker so prepričani, da bi si ga morali prebrati vsi otroci, starši in ljubiteljski potapljači, preden se prvič potopijo. Avtor priročnika je Jure Daić. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.


10.07.2021

Obala med "zmagovalci" turističnih bonov in začetki največjega zabavnega glasbenega festivala pri nas

Jana Bolčič iz Turističnega združenja Portorož ter Fanči Kuhar, ki je z Bertijem Rodoškom in Črtom Škodlarjem zasnovala festival Melodije morja in sonca


10.07.2021

Jutranji program iz Portoroža

Ogrevamo ozračje pred osrednjim poletnim glasbenim dogodkom na Obali - jubilejnimi 40. Melodijami morja in sonca. V živo iz terenskega studia ob portoroški plaži!


09.07.2021

Obročkanje labodov na Koseškem bajerju

Novi labodji par, ki od pomladi gnezdi na Koseškem bajerju, je uspešno vzgojil dva mladiča. Danes so predstavniki Slovenskega centra za obročkanje ptic v sodelovanju s člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter zaposlenimi pri upravljavcu Krajinskega parka, JP Voka Snaga, mladim labodom nadeli identifikacijske obročke. Koseški bajer je obiskal Peter Močnik.


09.07.2021

SloMobil

V Kopru so odprli nov raziskovalni laboratorij s področja nevroznanosti gibanja - Slomobil, ki je opremljen z najnovejšo tehnologijo za raziskovanje živčno-mišične učinkovitosti. Laboratorij bo deloval v okviru Inštituta za kineziologijo Znanstveno raziskovalnega središča Koper, vzpostavljen pa je bil v okviru mednarodnega projekta TwinBrain, ki ga vodi izr. prof. dr. Uroš Marušič v sodelovanju s partnerji iz Berlina, Ženeve in Trsta. Sodelujoči se nadejajo, da bo laboratorij prispeval k boljšemu razumevanju naših možganov med gibanjem.


07.07.2021

Avtocestna policija

Že mesec dni na slovenskih avtocestah patruljira avtocestna policija. Promet na slovenskem avtocestnem omrežju se je v zadnjih letih namreč močno povečal, nove okoliščine pa terjajo prilagoditev policijskega dela. Mitja Palčič, pomočnik direktorja Uprave avtocestne policije na Generalni policijski upravi, poudarja, da avtocestna policija s svojimi nadzorstvenimi in preventivnimi dejavnostmi sedaj lahko dodatno prispeva k večji prometni varnosti, hkrati pa želijo z večjo prisotnostjo policijskih patrulj na avtocestah vplivati na dvig prometne kulture.


06.07.2021

Pred 64. leti se je začela pisati zgodovina legendarnih Beatlov

6. julija leta 1957 sta se prvič srečala John Lennon in Paul McCartney. Kar je sledilo, je pomemben del glasbene zgodovine, z glasbenim urednikom Janetom Webrom pa smo razmišljali, zakaj je prav Beatlom uspel veliki met in kaj je bilo zaslužno za njihov gromozanski uspeh.


05.07.2021

Počitniški utrip na odbojkarskem igrišču v Škofji Loki

Otroci počitnice preživljajo zelo različno. Nekateri prosti čas izkoristijo predvsem za počitek po napornem šolskem letu, veliko pa je tudi takih, ki so tudi med počitnicami zelo aktivni - radi se družijo s prijatelji, hodijo v hribe in se učijo novih športov. Priložnosti za aktivne počitnice je veliko, ena izmed njih je na primer odbojka na mivki v Škofji Loki, ki jo ob dopoldnevih za dvorano Poden prireja Odbojkarsko društvo Lubnik. Tam je vzdušje preverila Maja Šubic, mladi pa so ji povedali, zakaj imajo radi odbojko, kateri drugi športi so jim še všeč in kaj počnejo med počitnicami, ko niso na odbojkarskem igrišču.


04.07.2021

V Kanadi vročinski val

Poročali smo, da je vročinski val v preteklih dneh zajel tudi Kanado, ki sicer velja za eno od držav z najhladnejšim vremenom. V torek so 250 kilometrov od Vancouvra v Britanski Kolumbiji namerili 49,5 stopinj Celzija v senci. Zahod države duši vročinski val, ki je zahteval tudi že več kot sto smrtnih žrtev, zlasti med starejšimi. V Prince Georgu živi slovenski podjetnik Jože Cvenkel, ki smo ga že gostili v oddaji Slovencem po svetu. Z njim se je pogovarjala Jana Bajželj.


02.07.2021

Krona Slovenije, "pot skozi pravi pohodniški paradiž v eni najlepših pokrajin Evrope"

Avtor oziroma idejni oče poti, imenovane Krona Slovenije, je Viki Grošelj, ki je vezno pot raziskal in po etapah prehodil leta 2020. Pred nekaj meseci je izšel tudi njegov vodnik po tej poti. Kot prva sta jo v celoti in v enem kosu med 15. in 26. junijem 2021 (12 dni) prehodila Boris Strmšek in Žiga Kastelic. Pot je dolga okoli 300 km, Boris in Žiga pa sta na njej namerila kar 23.000 višinskih metrov vzpona. Doživela sta tudi dve neurji, spala na prostem in stala na vseh treh najvišjih vrhovih naših Alp - Triglavu, Grintovcu in na Stolu.


01.07.2021

Z bruseljskimi dopisniki iz držav, ki mejijo na Slovenijo, o pričakovanjih pred slovenskim predsedovanjem

Slovenija ima v Bruslju velik ugled, njeni diplomati in uradniki veljajo za uspešne in visoko usposobljene, država pa je bila od svojega vstopa v Evropsko unijo leta 2004 zgled večini novih članic. Tudi danes ni nič drugače, v Bruslju nihče ne dvomi, da se Slovenija tudi na svoje drugo predsedovanje ni odlično pripravila. A so v bruseljski evropski četrti v zadnjih mesecih precej negotovosti in tudi zaskrbljenosti vzbudili twitti premiera Janše, v katerih napada medije, evropske poslance in druge politike. Z bruseljskimi dopisniki iz držav, ki mejijo na Slovenijo, se je o pričakovanjih pred slovenskim predsedovanjem pogovarjala Mojca Širok.


30.06.2021

"Ob zamenjavi valut smo se najbolj bali, da bi med ljudmi zavladala panika!"

Prvi guverner Banke Slovenije dr France Arhar se spominja naše denarne osamosvojitve pred 30-imi leti


29.06.2021

Pravljično-doživljajske poti in parki v naravi

Pravljično-doživljajska pot Škratji Kras je nova družinska dogodivščina v Štanjelu na Krasu in šesta pot na Pravljično-doživljajski transverzali po Sloveniji, ki jo ustvarja zavod Škrateljc.O ideji in poteh v pogovoru Darje Groznik z Uršem Grilcem.


29.06.2021

Sredstev za digitalizacijo je bistveno premalo

Dr. Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pohvali prizadevanja in smerokaz vlade, ki kaže digitalizacijo. Slovenija premalo vlaga vanjo; prehitevajo nas države, kot je Češka. Trenutni načrti črpanja evropskih sredstev pa ne kažejo, da bi vrzel kmalu zaprli. Vladi oziroma premierju Janezu Janši pri digitalizaciji svetuje aprila ustanovljeni strateški svet, ki mu predseduje Mark Boris Andrijanič. Predlogi strateškega sveta za digitalizacijo so v večini pozitivni, ocenjuje Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj, vendar pravi, da je cilj, kako bo Slovenija v petih letih postala digitalna velesila in se uvrstila med prvih pet digitalno najnaprednejših evropskih držav, povsem neuresničljiv glede na finančne načrte. V Načrtu za okrevanje in odpornost je za digitalizacijo v prihodnjih petih letih namenjenih 330 milijonov, načrti kohezijske politike so prav tako zelo skromni. Nujno bi bilo treba povečati vlaganja. Več v pogovoru, ki ga je z dr. Wostnerjem posnela Maja Derčar.


28.06.2021

Zdaj drugače gledamo na turizem kot leta 2019, ko je bilo preveč turistov

Poletni čas predstavlja čas potovanj. Tudi v času koronarealnosti. Ob počasnem sproščanje ukrepov – čeprav strokovnjake že skrbi delta različica – nekateri niti dvakrat ne pomislijo pri vprašanju, ali bi odpotoval v tujino, ker je odgovor preprosto 'Da!'. Tina Lamovšek je odšla preverit turistični utrip v Dubrovnik, priljubljeni destinaciji v Dalmaciji med Slovenci, ki pa je v preteklosti bil na slabšem glasu predvsem zaradi pretirane gneče. Kako je zdaj? Odpravite se na sprehod skozi ulice Dubrovnika v obliki radijske reportaže.


25.06.2021

Praznična oddaja Slovenija 30 - spomini RTV-jevcev

Pripravili so jo Jure Čepin, Karmen Štrancar Rajevec, Romana Erjavec, Nataša Ugrin Tomšič, Stane Kocutar, Valter Pregelj in Erika Štular.


25.06.2021

Projekt Republika Slovenija 30

Projekt Republika Slovenija 30 let so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije pripravili v smislu ukvarjanja s samostojno državo, z Republiko Slovenijo v njenem poosamosvojitvenem obdobju. Zgodbo so naslonili na prikaz številnih sprememb na področjih politike, vstopanja v mednarodne integracije, lokalne samouprave, gospodarstva, zdravstva, sociale, šolstva, vsakdanjega življenja, okolja, mobilnosti, komunikacij ... Poudarjajo številne dosežke v tem obdobju od Nobelovih nagrajencev do svetovno priznanih zdravnikov, literatov, umetnikov, filozofov, kuharskih mojstrov in nenazadnje športnikov. Razstavni prikaz temelji na predmetih, fotografijah, besedilih in statističnih podatkih. K sodelovanju so ob začetku projekta povabili številne: od državnih organov do ustanov, podjetij, pa tudi posameznike. Irena Ribič, višja kustosinja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, poudarja, da poseben del namenjajo tudi uspehom slovenskih športnikov in športnic, ki so jih v zadnjih tridesetih letih osvojili na enem največjih športnih tekmovanj, olimpijskih igrah. Nastopili so na kar štirinajsterih olimpijskih igrah ter osvojili 40 medalj. Njihov uspeh so z osvojenimi 19 medaljami dopolnjevali tudi slovenski paraolimpijski športniki in športnice. Slovenske uspehe v ekipnih športih prikazujemo ob pomoči osvojenih največjih športnih lovorik. Muzej slovenske osamosvojitve VSO je prvi tak muzej v samostojni Sloveniji. Prikazuje najpomembnejše obdobje naše države, obdobje slovenske osamosvojitve. Eksponati in muzealije predstavljajo obdobje demokratizacije Slovenije, osamosvojitev in čas, neposredno po osamosvojitvi. Simona Pavlič, generalna sekretarka združenja VSO, poudarja, da voden ogled pri mlajših generacijah pritegne veliko pozornosti.


Stran 81 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov