Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj se študenti za delo sploh odločijo? Razlogi so seveda različni. Nekateri si želijo pridobiti nove izkušanje, ki bi jim pomagale pri kasnejšem iskanju zaposlitve; nekateri delajo, da si lahko privoščijo želene prostočasne aktivnosti; spet drugi so si delo primorani poiskati. Mednje spadajo tisti, ki zasluženi denar porabijo za plačilo stroškov študija in življenjskih potrebščin; nekateri med njimi vzdržujejo tudi preostale družinske člane. Kar tretjina študentov brez študentskega dela sploh ne bi mogla študirati. Več v prispevku, ki sta ga pripravili Urška Valjavec in Katja Podgoršek.
Tretjina študentov brez študentskega dela sploh ne bi mogla študirati
Zakaj se študenti za delo sploh odločijo? Razlogi so seveda različni. Nekateri si želijo pridobiti nove izkušanje, ki bi jim pomagale pri poznejšem iskanju zaposlitve; nekateri delajo, da si lahko privoščijo želene prostočasne dejavnosti; spet drugi so si delo prisiljeni poiskati. Mednje spadajo tisti, ki zasluženi denar porabijo za plačilo stroškov študija in življenjskih potrebščin; nekateri med njimi vzdržujejo tudi preostale družinske člane. Predsednik Študentske organizacije Slovenija Klemen Peran:
Povprečna štipendija znaša 125 evrov, življenjski stroški študenta so povprečno 500 evrov. To razliko moramo študenti pač nekje dobiti, ta hip nam to omogoča le inštitut študentskega dela. Če ne bi bilo študentskega dela, več kot tretjina študentov ne bi mogla sploh študirati.
Po podatkih šeste vseevropske raziskave Evroštudent povprečno polovica študentov med študijem opravlja le eno izmed oblik plačanega dela. Prav tako so v večji meri delali tisti, katerih starši niso dosegli terciarne izobrazbe. Kaj pa kažejo podatki za Slovenijo? Katja Rihar Bajuk v imenu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
Triintrideset odstotkov študentov opravlja redno plačano delo v času predavanj; 25 odstotkov jih plačano delo opravlja občasno; 42 odstotkov pa jih med študijskim letom ne dela.
Zlorab je manj, a še vedno obstajajo. Fiktivni vpisi, s katerimi so nekateri tudi po deset let lahko imeli status študenta, niso več mogoči. Je pa še vedno skrb vzbujajoče, da nekateri delodajalci izrabljajo študente in ne želijo doumeti, da gre pri študentskem delu za občasno in začasno delo. Delovna pravnica Valentina Franca opozori na prikrita delovna razmerja:
Prve so na to opozorile stevardese, ki so delale prek študentskih napotnic tudi po deset let. Sprožile so postopek na sodišču in dosegle, da so strokovnjaki lahko končali, da se status študenta in zaposlenega ne izključujeta.
Študenti kot eno od možnosti, kako preprečiti zlorabe, predlagajo večje število delovnih inšpektorjev, ki nadzorujejo študentsko delo. Glavni delovni inšpektor Jadranko Grlič sicer pravi, da glede študentskega dela dobijo zelo malo prijav. Več pa v prispevku, ki sta ga pripravili Urška Valjavec in Katja Podgoršek.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zakaj se študenti za delo sploh odločijo? Razlogi so seveda različni. Nekateri si želijo pridobiti nove izkušanje, ki bi jim pomagale pri kasnejšem iskanju zaposlitve; nekateri delajo, da si lahko privoščijo želene prostočasne aktivnosti; spet drugi so si delo primorani poiskati. Mednje spadajo tisti, ki zasluženi denar porabijo za plačilo stroškov študija in življenjskih potrebščin; nekateri med njimi vzdržujejo tudi preostale družinske člane. Kar tretjina študentov brez študentskega dela sploh ne bi mogla študirati. Več v prispevku, ki sta ga pripravili Urška Valjavec in Katja Podgoršek.
Tretjina študentov brez študentskega dela sploh ne bi mogla študirati
Zakaj se študenti za delo sploh odločijo? Razlogi so seveda različni. Nekateri si želijo pridobiti nove izkušanje, ki bi jim pomagale pri poznejšem iskanju zaposlitve; nekateri delajo, da si lahko privoščijo želene prostočasne dejavnosti; spet drugi so si delo prisiljeni poiskati. Mednje spadajo tisti, ki zasluženi denar porabijo za plačilo stroškov študija in življenjskih potrebščin; nekateri med njimi vzdržujejo tudi preostale družinske člane. Predsednik Študentske organizacije Slovenija Klemen Peran:
Povprečna štipendija znaša 125 evrov, življenjski stroški študenta so povprečno 500 evrov. To razliko moramo študenti pač nekje dobiti, ta hip nam to omogoča le inštitut študentskega dela. Če ne bi bilo študentskega dela, več kot tretjina študentov ne bi mogla sploh študirati.
Po podatkih šeste vseevropske raziskave Evroštudent povprečno polovica študentov med študijem opravlja le eno izmed oblik plačanega dela. Prav tako so v večji meri delali tisti, katerih starši niso dosegli terciarne izobrazbe. Kaj pa kažejo podatki za Slovenijo? Katja Rihar Bajuk v imenu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
Triintrideset odstotkov študentov opravlja redno plačano delo v času predavanj; 25 odstotkov jih plačano delo opravlja občasno; 42 odstotkov pa jih med študijskim letom ne dela.
Zlorab je manj, a še vedno obstajajo. Fiktivni vpisi, s katerimi so nekateri tudi po deset let lahko imeli status študenta, niso več mogoči. Je pa še vedno skrb vzbujajoče, da nekateri delodajalci izrabljajo študente in ne želijo doumeti, da gre pri študentskem delu za občasno in začasno delo. Delovna pravnica Valentina Franca opozori na prikrita delovna razmerja:
Prve so na to opozorile stevardese, ki so delale prek študentskih napotnic tudi po deset let. Sprožile so postopek na sodišču in dosegle, da so strokovnjaki lahko končali, da se status študenta in zaposlenega ne izključujeta.
Študenti kot eno od možnosti, kako preprečiti zlorabe, predlagajo večje število delovnih inšpektorjev, ki nadzorujejo študentsko delo. Glavni delovni inšpektor Jadranko Grlič sicer pravi, da glede študentskega dela dobijo zelo malo prijav. Več pa v prispevku, ki sta ga pripravili Urška Valjavec in Katja Podgoršek.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Neveljaven email naslov