Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Komentar Mateja Šurca ob obletnici v Srebrenici

11.07.2019

Štiriindvajset let mineva od srbskega genocida na bosanskimi muslimani iz Srebrenice. Enote vojske bosanskih Srbov so v dneh med 6 in 11. julijem zavzele enklavo Srebrenco, ki bi jo morale ščititi enote Združenih narodov. Nizozemski bataljon »modrih čelad« so razorožili, nato so srbski vojaki sistematično pobili več kot osem tisoč muslimanskih fantov in mož. Še najmanj tisoč žrtev genocida ostaja neidentificiranih. Osrednja spominska slovesnost bo danes v spominskem Potočari pri Srebrenici.

Komentar Mateja Šurca ob obletnici v Srebrenici

Štiriindvajset let mineva od srbskega genocida nad bosanskimi muslimani iz Srebrenice. Enote vojske bosanskih Srbov so med 6. in 11. julijem zavzele enklavo Srebrenico, ki bi jo morale ščititi enote Združenih narodov. Nizozemski bataljon »modrih čelad« so razorožili, nato so srbski vojaki sistematično pobili več kot osem tisoč muslimanskih fantov in mož. Še najmanj tisoč žrtev genocida ostaja neidentificiranih. Osrednja spominska slovesnost bo danes v spominskem parku Potočari pri Srebrenici. Komentar Mateja Šurca:

V letih po genocidu v Srebrenici smo se naposlušali zgodb o neučinkovitosti mednarodne skupnosti, o relativizaciji krivde in o takšni in drugačni pomoči Bosni in Hercegovini. Zguljena fraza »nikoli več« pa se medtem, bolj kot v opozorilo, spreminja v posmeh.

Takratni poveljnik »modrih čelad« v BiH, francoski general Janvier, je pred padcem Srebrenice kričal, da se je treba znebiti muslimanskih enklav. Molčal pa je, ko so nizozemski vojaki iz Srebrenice prosili za pomoč Natova letala. Srbski vojaki so vedeli, da so njihovi tanki varni pred sovražnimi letali, sicer ne bi tako pogumno mendrali ubežnikov iz Srebrenice.

Potem je haaško sodišče za rešetke spravilo prismuknjenega psihiatra, voditelja bosanskih Srbov in nekaj tamkajšnjih generalov, glavni arhitekt vojne, srbski voditelj Miloševič, pa je v zaporu umrl nekaznovan. Gotovo nihče od takrat vodilnih svetovnih politikov ni bil tako omejen, da ne bi vedel, da je prav Beograd ustvaril in izdatno podpiral povampirjeno vodstvo bosanskih Srbov. Ampak Miloševič je bil takrat že »dejavnik miru« in je kmalu po genocidu v Srebrenici podpisal daytonski sporazum. Bosanski Srbi so dobili svojo republiko in etnično čisto vzhodno Bosno, kjer je pred vojno živelo več kot 80 odstotkov muslimanov. In zato si tudi Hrvaška v Hercegovini reže svoj del razcefrane države.

Edino, kar danes uspeva v BiH, so nacionalizmi in ekstremizmi. Glavni srbski politik v državi Milorad Dodik zanika genocid v Srebrenici in pravi, da se je ubijalo tudi v imenu BiH, ne le v imenu Republike Srbske.

Razčlovečenje žrtev iz Srebrenice se nadaljuje tudi 24 let po genocidu.

 

 

 

 

 


Aktualna tema

4527 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Komentar Mateja Šurca ob obletnici v Srebrenici

11.07.2019

Štiriindvajset let mineva od srbskega genocida na bosanskimi muslimani iz Srebrenice. Enote vojske bosanskih Srbov so v dneh med 6 in 11. julijem zavzele enklavo Srebrenco, ki bi jo morale ščititi enote Združenih narodov. Nizozemski bataljon »modrih čelad« so razorožili, nato so srbski vojaki sistematično pobili več kot osem tisoč muslimanskih fantov in mož. Še najmanj tisoč žrtev genocida ostaja neidentificiranih. Osrednja spominska slovesnost bo danes v spominskem Potočari pri Srebrenici.

Komentar Mateja Šurca ob obletnici v Srebrenici

Štiriindvajset let mineva od srbskega genocida nad bosanskimi muslimani iz Srebrenice. Enote vojske bosanskih Srbov so med 6. in 11. julijem zavzele enklavo Srebrenico, ki bi jo morale ščititi enote Združenih narodov. Nizozemski bataljon »modrih čelad« so razorožili, nato so srbski vojaki sistematično pobili več kot osem tisoč muslimanskih fantov in mož. Še najmanj tisoč žrtev genocida ostaja neidentificiranih. Osrednja spominska slovesnost bo danes v spominskem parku Potočari pri Srebrenici. Komentar Mateja Šurca:

V letih po genocidu v Srebrenici smo se naposlušali zgodb o neučinkovitosti mednarodne skupnosti, o relativizaciji krivde in o takšni in drugačni pomoči Bosni in Hercegovini. Zguljena fraza »nikoli več« pa se medtem, bolj kot v opozorilo, spreminja v posmeh.

Takratni poveljnik »modrih čelad« v BiH, francoski general Janvier, je pred padcem Srebrenice kričal, da se je treba znebiti muslimanskih enklav. Molčal pa je, ko so nizozemski vojaki iz Srebrenice prosili za pomoč Natova letala. Srbski vojaki so vedeli, da so njihovi tanki varni pred sovražnimi letali, sicer ne bi tako pogumno mendrali ubežnikov iz Srebrenice.

Potem je haaško sodišče za rešetke spravilo prismuknjenega psihiatra, voditelja bosanskih Srbov in nekaj tamkajšnjih generalov, glavni arhitekt vojne, srbski voditelj Miloševič, pa je v zaporu umrl nekaznovan. Gotovo nihče od takrat vodilnih svetovnih politikov ni bil tako omejen, da ne bi vedel, da je prav Beograd ustvaril in izdatno podpiral povampirjeno vodstvo bosanskih Srbov. Ampak Miloševič je bil takrat že »dejavnik miru« in je kmalu po genocidu v Srebrenici podpisal daytonski sporazum. Bosanski Srbi so dobili svojo republiko in etnično čisto vzhodno Bosno, kjer je pred vojno živelo več kot 80 odstotkov muslimanov. In zato si tudi Hrvaška v Hercegovini reže svoj del razcefrane države.

Edino, kar danes uspeva v BiH, so nacionalizmi in ekstremizmi. Glavni srbski politik v državi Milorad Dodik zanika genocid v Srebrenici in pravi, da se je ubijalo tudi v imenu BiH, ne le v imenu Republike Srbske.

Razčlovečenje žrtev iz Srebrenice se nadaljuje tudi 24 let po genocidu.

 

 

 

 

 


17.03.2021

Prav je, da smo zaustavili cepljenje z AstraZeneco

Ustavitev cepljenja s cepivom AstraZeneca v javnosti sproža številna vprašanja. Med drugim tudi to, kako bo zastoj v cepljenju vplival na epidemijo covida in na širjenje novih različic koronavirusa. Teh je vedno več tudi pri nas. Poklicali smo v Maribor - v Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano. Z vodjo oddelka za mikrobiološke raziskave dr. Majo Rupnik se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: BoBo


16.03.2021

Dražba malih črnih oblek za dober namen

Slovenskemu združenju bolnikov z limfomom in levkemijo, s katero želijo zagotoviti ustrezne aparate za napredno zdravljenje nekaterim skupinam bolnikov s krvnimi raki, se pridružujejo tudi študenti Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Akciji zbiranja sredstev bo namenjen izkupiček dražbe malih črnih oblek, ki so jih pod vodstvom mentorjev fakultete ustvarili prav študenti. Gre za zaključek projekta Fenomen Chanel, ki se je začel že lani.


16.03.2021

Jezik gluhoslepih

17. februarja je ustavna komisija državnega zbora RS na seji soglasno sprejela sklep predloga za začetek postopka za umestitev slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. Kakšen je jezik gluhoslepih in kako poteka komunikacija v tem jeziku - o tem se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN Simono Gerenčer Pegan, ki je tudi strokovni vodja združenja.


16.03.2021

Potresna ogroženost Ljubljane

Urad za seizmologijo Agencije RS za okolje je pred kratkim pripravil novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki bo zamenjala sedaj veljavno karto izpred dveh desetletij. Karta bo pomembna predvsem za projektante in gradbenike, ki bodo morali nove podatke upoštevati pri načrtovanju stavb. Ob tem smo preverili, kaj to pomeni za prestolnico. Ljubljanska kotlina glede na število prebivalstva, dnevne migracije, število stavb kulturnozgodovinskega pomena in potresno neodpornih stavb poleg idrijskega in posavskega velja za potresno najbolj ranljivo območje Slovenije. Na širšem območju Ljubljane so opazovalnice državne mreže od leta 2000 dalje zabeležile povprečno 36 potresov, od teh jih povprečno 5 na leto prebivalci tega območja tudi čutijo. Večina jih je šibkih, zadnji nekoliko močnejši, z magnitudo 3.1, se je zgodil oktobra 2002, z žariščem pri Brezovici pri Ljubljani. Sicer pa se iz zgodovine Ljubljana spominja zlasti dveh: tistega  iz leta 1511 z epicentrom na Idrijskem in še nekoliko bolj znanega iz leta 1895, ki je dodobra vplival tudi na urbanistični razvoj Ljubljane. O potresni varnosti v prestolnici smo se pogovarjali z Robertom Kusom, vodjo Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo pri MOL-u. 


16.03.2021

Potresna ogroženost Ljubljane

Urad za seizmologijo Agencije RS za okolje je pred kratkim pripravil novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki bo zamenjala sedaj veljavno karto izpred dveh desetletij. Karta bo pomembna predvsem za projektante in gradbenike, ki bodo morali nove podatke upoštevati pri načrtovanju stavb. Ob tem smo preverili, kaj to pomeni za prestolnico. Ljubljanska kotlina glede na število prebivalstva, dnevne migracije, število stavb kulturnozgodovinskega pomena in potresno neodpornih stavb poleg idrijskega in posavskega velja za potresno najbolj ranljivo območje Slovenije. Na širšem območju Ljubljane so opazovalnice državne mreže od leta 2000 dalje zabeležile povprečno 36 potresov, od teh jih povprečno 5 na leto prebivalci tega območja tudi čutijo. Večina jih je šibkih, zadnji nekoliko močnejši, z magnitudo 3.1, se je zgodil oktobra 2002, z žariščem pri Brezovici pri Ljubljani. Sicer pa se iz zgodovine Ljubljana spominja zlasti dveh: tistega  iz leta 1511 z epicentrom na Idrijskem in še nekoliko bolj znanega iz leta 1895, ki je dodobra vplival tudi na urbanistični razvoj Ljubljane. O potresni varnosti v prestolnici smo se pogovarjali z Robertom Kusom, vodjo Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo pri MOL-u. 


15.03.2021

"Potrošniki so prepuščeni sami sebi"

Statistični urad republike Slovenije je objavil rezultate merilnika zaupanja potrošnikov. Iz gibanja kazalnika zaupanja potrošnikov v obdobju 2007–2020 v Sloveniji lahko razberemo, kako na zaupanje potrošnikov vplivajo gospodarski šoki. V tem obdobju smo namreč doživeli dve zgodovinski recesiji: prva je bila recesija po finančni krizi 2007–2008, druga pa, še vedno trajajoča, recesija zaradi epidemije koronavirusne bolezni. Med potrošniki je opaziti podoben pesimizem glede stanja gospodarstva v državi, kot smo ga po letu 2008. Tudi mnenje potrošnikov o trenutnem finančnem stanju v gospodinjstvu se je znižalo, a v precej manjši meri kot v prejšnji recesiji. To kaže, da so bili potrošniki v Sloveniji (tudi v EU) na to recesijo bolje pripravljeni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije opažajo, da je epidemija spremenila marsikatero navado tudi kar se tiče potrošnje. Več Marko Rozman.


15.03.2021

Teden možganov 2021: "Ljudje smo socialna bitja in noben 'človek ni otok'"

Teden možganov je globalna kampanja, ki ima za namen javnosti približati znanje o možganih in seveda tudi deliti navdušenje o tem našem neverjetnem organu. Na Prvem ga že šesto leto spoznavamo od blizu vsak četrtek zjutraj v Možganih na dlani, ki se tudi letos v skupni seriji Na valovih odnosov pridružujejo temi slovenskega Tedna možganov 2021. Kot vsako leto mu je tudi letos posvečen tretji teden v marcu, tako bodo danes ob 16h bodo otvorili virtualni dogodek, ki bo vse do petka postregel s kopico predavanj in drugih dogodkov, vse pa na temo – »Človek ni otok«. Ob tem je Mojca Delač pred mikrofon povabila vodji Gub, organizacijske skupine znotraj Slovenskega društva za nevroznanost – Sinapse, ki pripravlja Teden možganov, Kristino Kolle in Nastjo Tomat.


12.03.2021

Prenova predora Golovec

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.03.2021

Zapira se vzhodna cev predora Golovec

Vsi, ki se redno vozite skozi predor Golovec, boste v naslednjih dveh mesecih, zlasti ob prometnih konicah, zelo verjetno naleteli na zgostitve prometa in zastoje. Že lani poleti je bila uspešno zaključena sanacija in nadgradnja zahodne cevi predora Golovec, zdaj pa sledi še sanacija vzhodne. Zapore so že postavljene, dela se pričenjajo v ponedeljek. O tem, kako bo speljan promet in kaj ob zapori svetujejo pri Direkciji za avtoceste Republike Slovenije, se je Peter Močnik pogovarjal z Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri DARS-u:


13.03.2021

Jure Košir: "Vitranško progo poznam kot lastno dnevno sobo"

O 60-letnici Pokala Vitranc smo spomine na to prizorišče, kjer je 6.1.1999 v smučarski anale vpisal zmago pred domačim občinstvom, na Prvem pogovarjali z Juretom Koširjem. Kot je povedal Mojci Delač, je praktično tudi sam del te zgodovine že 40 let.


13.03.2021

Komentar: eno leto Janševe vlade

Ko je Janez Janša pred letom dni prevzel vodenje 14. slovenske vlade, je napovedal povezovalno politiko, temelječo na dialogu. Jasno je bilo, da nova vlada prevzema vajeti v zahtevnem obdobju, saj smo skoraj sočasno razglasili epidemijo novega koronavirusa, o katerem je stroka vedela zelo malo ali skoraj nič. Tedaj smo na tem mestu povedali, da ima premier Janša priložnost izpolniti obljubo o povezovalni politiki, a da bodo štela dejanja. Komentar Aleš Kocjan:


11.03.2021

Oblačila zavržemo zato, ker so nekakovostna

Ocenjujejo, da smo v Sloveniji leta 2019 zavrgli 25.079 ton oblačil oz. 12,3 kg na prebivalca. Evropsko povprečje je nižje in znaša 11 kg na prebivalca, a čeprav upošteva tudi druge tekstilne odpadke, ne upošteva tistih, ki niso bili zbrani ločeno. Oblačila sicer predstavljajo glavnino tekstilnih odpadkov. Več o tem je povedala Katja Sreš, Ekologi brez meja.


11.03.2021

Obnova prve lokomotive iz Postojnske jame

Prvo lokomotivo iz Postojnske jame so iz muzejskega depoja Notranjskega muzeja v Postojni naložili na tovornjak in odpeljali v Ljubljano, kjer jo bo ekipa Društva ljubiteljev železnic Železna cesta, pod strokovnim vodstvom in nazorom industrijskega arheologa in nekdanjega konservatorskega svetnika dr. Tadeja Brateta, obnovila.


10.03.2021

Pravna mreža za varstvo demokracije

Pravna mreža za varstvo demokracije, ki je bila ustanovljena z namenom: s pravnim znanjem varovati demokratični , odprto, svobodno in solidarno družbo ima že od ustanovitve polne roke dela Pomaga posameznikom, ki so dobili plačilne naloge policije na podlagi odloka, ki ni bil objavljen v Uradnem listu, pomaga pisati pritožbe žrtvam policijskega nasilja, svetuje srednješolcem, ki so dobili plačilne naloge zaradi protesta ob zaprtih šolah in svetuje staršem osnovnošolcev glede obveznosti celodnevnega nošenja mask.


09.03.2021

Kdaj so državne pomoči dobro naložene

Dolgo časa je tudi pri nas veljal razkol med vejami ekonomske misli glede vprašanja, ali so državne pomoči gospodarstvu koristne ali stran vržen denar. Analiza ekonomista Anžeta Burgerja s Fakultete za družbene vede kaže, da so subvencije lahko prvo ali drugo, nedvomno pa imajo pozitiven učinek v recesiji. Z drugimi besedami, subvencije v kriznem času niso vprašanje ideologije, ampak del prepotrebne ekonomske politike, ki lahko pozitivno vpliva na zaposlene in podjetja. Smo v krizi vsi keynesijanci?


09.03.2021

Predor Karavanke

Gradnja druge cevi avtocestnega predora Karavanke, projekt je vreden 98,5 milijona evrov , po zapletih pri izbiri izvajalca del in spomladanskih težavah s prihodom delavcev  turškega gradbinca,  zdaj poteka v skladu s terminskim planom. Izkop predorske cevi, ki je na slovenski strani dolga 3,5 kilometra, je v Sloveniji stekel avgusta,  trenutno pa je izkopanih dobrih 550 metrov cevi, na dan pa se predor podaljša za približno 6 do 9 metrov. 


09.03.2021

Sovpadanje epidemije in kriptomanije

Že skoraj leto dni v naši državi kot tudi drugod po svetu živimo v izrednih razmerah, ki so spremenile naš vsakdan. Delo od doma kakor tudi šolanje na daljavo je marsikoga privedlo do odločitve, da kupi ali posodobi svojo računalniško opremo. Prodajalcem računalniške opreme se je posledično v času drugega epidemičnega vala zelo povečala spletna prodaja izdelkov, ki jih ljudje potrebujejo za delo od doma. Na prvem mestu so prenosni računalniki. Hkrati pa zaradi pridelovanja kriptovalute na tržišču primanjkuje grafičnih kartic po ugodni ceni. Več Marko Rozman.


08.03.2021

Dijakinji

Četrtim letnikom se je danes po več mesecih šolanja na daljavo v šolskih klopeh pridružila polovica dijakov prvih treh letnikov. Pouk je stekel po modelu C, po katerem polovice oddelkov ta teden tako nadaljujejo izobraževanje od doma, druga polovica pa je prišla v šolo. Naslednji teden se bosta skupini zamenjali. Tadeja Bizilj se je pogovarjala z dijakinjama 1. letnika Gimnazije Škofja Loka, Vito Renko in Elo Debeljak.


05.03.2021

"Prevlada koronaodzivov in politizacija" - letno poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija

Na naslov varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinke Todorovski je lani prispelo 2505 pritožb, mnenj, predlogov, vprašanj in tudi pohval občinstva. Število odzivov je bilo tako največje v dvanajstih letih delovanja instituta varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija. Leto so sicer zaznamovali predvsem odzivi na vsebine, povezane s koronaepidemijo in zamenjavo vlade. Podrobnosti v pogovoru z varuhinjo, celotno poročilo za leto 2020 pa je dostopno na spletnih straneh RTV Slovenija.


05.03.2021

Konec premoga: Bomo pri izstopu iz premoga ambiciozni ali počasni?

Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn. Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.


Stran 94 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov