Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Komentar Mateja Šurca ob obletnici v Srebrenici

11.07.2019

Štiriindvajset let mineva od srbskega genocida na bosanskimi muslimani iz Srebrenice. Enote vojske bosanskih Srbov so v dneh med 6 in 11. julijem zavzele enklavo Srebrenco, ki bi jo morale ščititi enote Združenih narodov. Nizozemski bataljon »modrih čelad« so razorožili, nato so srbski vojaki sistematično pobili več kot osem tisoč muslimanskih fantov in mož. Še najmanj tisoč žrtev genocida ostaja neidentificiranih. Osrednja spominska slovesnost bo danes v spominskem Potočari pri Srebrenici.

Komentar Mateja Šurca ob obletnici v Srebrenici

Štiriindvajset let mineva od srbskega genocida nad bosanskimi muslimani iz Srebrenice. Enote vojske bosanskih Srbov so med 6. in 11. julijem zavzele enklavo Srebrenico, ki bi jo morale ščititi enote Združenih narodov. Nizozemski bataljon »modrih čelad« so razorožili, nato so srbski vojaki sistematično pobili več kot osem tisoč muslimanskih fantov in mož. Še najmanj tisoč žrtev genocida ostaja neidentificiranih. Osrednja spominska slovesnost bo danes v spominskem parku Potočari pri Srebrenici. Komentar Mateja Šurca:

V letih po genocidu v Srebrenici smo se naposlušali zgodb o neučinkovitosti mednarodne skupnosti, o relativizaciji krivde in o takšni in drugačni pomoči Bosni in Hercegovini. Zguljena fraza »nikoli več« pa se medtem, bolj kot v opozorilo, spreminja v posmeh.

Takratni poveljnik »modrih čelad« v BiH, francoski general Janvier, je pred padcem Srebrenice kričal, da se je treba znebiti muslimanskih enklav. Molčal pa je, ko so nizozemski vojaki iz Srebrenice prosili za pomoč Natova letala. Srbski vojaki so vedeli, da so njihovi tanki varni pred sovražnimi letali, sicer ne bi tako pogumno mendrali ubežnikov iz Srebrenice.

Potem je haaško sodišče za rešetke spravilo prismuknjenega psihiatra, voditelja bosanskih Srbov in nekaj tamkajšnjih generalov, glavni arhitekt vojne, srbski voditelj Miloševič, pa je v zaporu umrl nekaznovan. Gotovo nihče od takrat vodilnih svetovnih politikov ni bil tako omejen, da ne bi vedel, da je prav Beograd ustvaril in izdatno podpiral povampirjeno vodstvo bosanskih Srbov. Ampak Miloševič je bil takrat že »dejavnik miru« in je kmalu po genocidu v Srebrenici podpisal daytonski sporazum. Bosanski Srbi so dobili svojo republiko in etnično čisto vzhodno Bosno, kjer je pred vojno živelo več kot 80 odstotkov muslimanov. In zato si tudi Hrvaška v Hercegovini reže svoj del razcefrane države.

Edino, kar danes uspeva v BiH, so nacionalizmi in ekstremizmi. Glavni srbski politik v državi Milorad Dodik zanika genocid v Srebrenici in pravi, da se je ubijalo tudi v imenu BiH, ne le v imenu Republike Srbske.

Razčlovečenje žrtev iz Srebrenice se nadaljuje tudi 24 let po genocidu.

 

 

 

 

 


Aktualna tema

4527 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Komentar Mateja Šurca ob obletnici v Srebrenici

11.07.2019

Štiriindvajset let mineva od srbskega genocida na bosanskimi muslimani iz Srebrenice. Enote vojske bosanskih Srbov so v dneh med 6 in 11. julijem zavzele enklavo Srebrenco, ki bi jo morale ščititi enote Združenih narodov. Nizozemski bataljon »modrih čelad« so razorožili, nato so srbski vojaki sistematično pobili več kot osem tisoč muslimanskih fantov in mož. Še najmanj tisoč žrtev genocida ostaja neidentificiranih. Osrednja spominska slovesnost bo danes v spominskem Potočari pri Srebrenici.

Komentar Mateja Šurca ob obletnici v Srebrenici

Štiriindvajset let mineva od srbskega genocida nad bosanskimi muslimani iz Srebrenice. Enote vojske bosanskih Srbov so med 6. in 11. julijem zavzele enklavo Srebrenico, ki bi jo morale ščititi enote Združenih narodov. Nizozemski bataljon »modrih čelad« so razorožili, nato so srbski vojaki sistematično pobili več kot osem tisoč muslimanskih fantov in mož. Še najmanj tisoč žrtev genocida ostaja neidentificiranih. Osrednja spominska slovesnost bo danes v spominskem parku Potočari pri Srebrenici. Komentar Mateja Šurca:

V letih po genocidu v Srebrenici smo se naposlušali zgodb o neučinkovitosti mednarodne skupnosti, o relativizaciji krivde in o takšni in drugačni pomoči Bosni in Hercegovini. Zguljena fraza »nikoli več« pa se medtem, bolj kot v opozorilo, spreminja v posmeh.

Takratni poveljnik »modrih čelad« v BiH, francoski general Janvier, je pred padcem Srebrenice kričal, da se je treba znebiti muslimanskih enklav. Molčal pa je, ko so nizozemski vojaki iz Srebrenice prosili za pomoč Natova letala. Srbski vojaki so vedeli, da so njihovi tanki varni pred sovražnimi letali, sicer ne bi tako pogumno mendrali ubežnikov iz Srebrenice.

Potem je haaško sodišče za rešetke spravilo prismuknjenega psihiatra, voditelja bosanskih Srbov in nekaj tamkajšnjih generalov, glavni arhitekt vojne, srbski voditelj Miloševič, pa je v zaporu umrl nekaznovan. Gotovo nihče od takrat vodilnih svetovnih politikov ni bil tako omejen, da ne bi vedel, da je prav Beograd ustvaril in izdatno podpiral povampirjeno vodstvo bosanskih Srbov. Ampak Miloševič je bil takrat že »dejavnik miru« in je kmalu po genocidu v Srebrenici podpisal daytonski sporazum. Bosanski Srbi so dobili svojo republiko in etnično čisto vzhodno Bosno, kjer je pred vojno živelo več kot 80 odstotkov muslimanov. In zato si tudi Hrvaška v Hercegovini reže svoj del razcefrane države.

Edino, kar danes uspeva v BiH, so nacionalizmi in ekstremizmi. Glavni srbski politik v državi Milorad Dodik zanika genocid v Srebrenici in pravi, da se je ubijalo tudi v imenu BiH, ne le v imenu Republike Srbske.

Razčlovečenje žrtev iz Srebrenice se nadaljuje tudi 24 let po genocidu.

 

 

 

 

 


09.02.2021

Nekateri dijaki bojkotirajo pouk na daljavo

Po večmesečnem premoru se v šole vračajo vsi učenci prve triade osnovne šole, vrata za vse odpirajo tudi vrtci. Preverili smo, kako poteka pouk na Osnovni šoli Bizeljsko. Danes sicer pouk prek spleta bojkotirajo dijaki, združeni v gibanje Zahtevamo šolo, ki opozarjajo na to, da izobraževanje na daljavo ni primerna rešitev za trenutno situacijo in da pristojni niso naredili dovolj, da bi se lahko šolarji izobraževali v šolah kljub slabši epidemiološki sliki. Več pa Špela Šebenik in Suzana Vahtarič.


08.02.2021

Umetniki mlajše generacije o smislih umetniškega ustvarjanja

Umetnost, ki ji je posvečena praznična pozornost, lahko nagovarja s svojim subtilnim, jasnim, celo ostrim jezikom. Lahko vzpostavlja dialog v časih negotovosti, strahu in sovražnosti ...V njej je potencial razpiranja pogledov na številne tematike, o katerih na njen način v vsakdanjem življenju težko spregovorimo, v njej se porajajo projekcije prihodnosti, zna začrtati meje etično sprejemljivega, pri ljudeh zbuja občutljivost in ranljivost ... Lahko nas tudi zabava in razveseljuje, družbi kaže sliko resničnosti, ter odigra vlogo norčka na dvoru, zrcalno podobo kralja …


08.02.2021

Kultura iz dnevne sobe

Za selitev svoje predstave oz. koncerta na splet sta se odločila tudi Zoran Predin in Uroš Kuzman.


05.02.2021

"Nič hudega, če izgubim par tisoč dolarjev, samo da jim pokažem"

Pretekli teden je svetovno javnost prevzela zgodba o tem, kako je množica malih vlagateljev, povezanih prek družbenega omrežja Reddit, preigrala nekaj velikih hedge skladov in jim z usklajenim kupovanjem delnic podjetja Gamestop povzročila milijardne izgube. Kako je lahko skokovita rast delnic razmeroma nepomembne verige trgovin z videoigrami hedge skladom prinesla več milijardne izgube, zakaj smo ob tej zgodbi, ki jo je preplavljal močan protielitistični sentiment, vsi tako uživali ter kakšen je v resnici njen revolucionarni potencial, smo se pogovarjali z ekonomistom dr. Urbanom Sušnikom iz oddelka za obvladovanje tveganj v Novi Ljubljanski banki in dr. Gorazdom Kovačičem, profesorjem na oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Prispevek je pripravila Alja Zore.


05.02.2021

Dr. Rozman: Po drugem cepljenju sem bil utrujen, čutil sem nelagodje v mišicah in sklepih

V dneh, ko se vrstijo polemike o hitrih antigenskih testih in ko pričakujemo prvo pošiljko cepiva družbe AstraZeneca, je bilo včeraj v slovenskih bolnišnicah – prvič po 4. novembru – hospitaliziranih manj kot 1.000 bolnikov s covidom. Pravi trenutek za pogovor z dr. Alešem Rozmanom, direktorjem Klinike Golnik. Poklical ga je Iztok Konc. Foto: TV Slovenija/ zajem zaslona


04.02.2021

Dr. Marko Milosavljević o potezi UKOM-a

Na vladnem Uradu za komuniciranje, kot poroča časnik Delo, včeraj niso dali dovoljenja za nastop vodje svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojane Beović v informativni oddaji Odmevi na nacionalni televiziji. Prav tako jim sogovornika niso našli na ministrstvu za zdravje ali Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). UKOM je prepovedal tudi nastop ministrice za šolstvo Simone Kustec, direktorja NIJZ Milana Kreka in predstavnikov ministrstva za zdravje v informativni oddaji Svet na Kanalu A. Na poteze Ukoma so se že odzvali v Društvu novinarjev Slovenije. Za mnenje o za demokratično družbo nenavadnem nadzoru nad izjavami predstavnikov vlade in strokovne skupine smo povprašali dr. Marka Milosavljevića s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede.


04.02.2021

Brezposelnost stopnjuje duševne stiske mladih

Mladim epidemija onemogoča dolgoročno načrtovanje svoje prihodnosti. Prispevek Eve Lipovšek


04.02.2021

Gluhota in starševstvo

V času epidemije so v posebej nezavidljivem položaju predvsem otroci, saj so šole zaprte, stiki pa omejeni. V stiskah so se zaradi tega znašli tudi starši. Vendar če za trenutek lahko odmislimo aktualno dogajanje, ki nas sicer vse zadeva, pa lahko vidimo, da med različnimi družbenimi skupinami izstopajo družine z gluhimi otroki in družine gluhih, ki imajo slišeče otroke. Ti se tudi v času običajnih razmer soočajo s posebnimi izzivi na področju starševstva, partnerstva in vzgoje otrok. Zakaj je temu tako? Podrobneje v pogovoru s specialistko in terapevtko družinske terapije dr. Andrejo Poljanec ter Valentinom Jenkom, sekretarjem Društva gluhih in naglušnih Ljubljana. Slednji je v pogovoru z Markom Rozmanom najprej poudaril, da je izguba sluha med različnimi vrstami invalidnosti posebna zato, ker človeku odvzame možnost neposredne komunikacije. To pa se nanaša tako na prizadetega, na njegovo družino in tudi širšo družbo.


03.02.2021

Miha Kramli

Razlog, da med karanteno zaznamo več nekemičnih zasvojenosti kot običajno, je v tem, da so starši bodisi zaradi šolajočih se mlajših otrok bodisi zaradi dela od doma več doma in laže opazijo odvisniško vedenje svojih otrok. Miha Kramli, vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.


02.02.2021

Definicija kaznivega dejanja posilstva ni ustrezno urejena - pogovor s Katjo Kerin Zabukovec

V javnosti in na družbenih omrežjih odmeva izpoved igralke Mie Skrbinac, ki je za Televizijo Slovenija razkrila, da jo je med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo nadlegoval znan igralec in profesor igre. Na Univerzi v Ljubljani pojasnjujejo, da prijave omenjene igralke sicer še niso prejeli. V Sloveniji tako stroka kot širša javnost opozarjata tudi na problem definicije kaznivega dejanja posilstva, ki v našem kazenskem zakoniku po mnenju mnogih ni ustrezno urejena. Tako menijo tudi predstavniki Inštituta 8. marec, ki so v državni zbor danes vložili pobudo za zbiranje 5000 podpisov državljanov v podporo predlogu redefinicije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja. Predlagajo ureditev po modelu »ja pomeni ja«. Več o problematiki spolnega nasilja pri nas pa v pogovoru s predsednico Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin.


02.02.2021

V domovih za starejše višji stroški za tiste, ki so preboleli covid-19

Upokojenec s povprečno pokojnino komajda zmore plačati stroške bivanja v Domu za starejše, vsako poslabšanje zdravstvenega stanja pa pomeni še dodaten udarec, čeprav bi načeloma ta del morala poravnati Zdravstvena zavarovalnica. V zadnjem času se vrstijo pritožbe, da bolniki, ki potrebujejo rehabilitacijo po covidu plačujejo v domovih bistveno višjo oskrbovalnino. Kako je to mogoče, je preverila Alenka Terlep.


01.02.2021

Starši protestirajo zaradi zaprtih šol

Pogledali smo, kako poteka testiranje učiteljev in šolanje prve triade otrok v Šentvidu pri Stični, kako starši izražajo svoje nestrinjanje z zaprtjem šol v Zasavju in kako poteka šolanje na Hrvaškem.


01.02.2021

Starši protestirajo zaradi zaprtih šol

Pogledali smo, kako poteka testiranje učiteljev in šolanje prve triade otrok v Šentvidu pri Stični, kako starši izražajo svoje nestrinjanje z zaprtjem šol v Zasavju in kako poteka šolanje na Hrvaškem.


29.01.2021

Maturanti ostali brez razpisa študijskih programov na fakultetah

V ponedeljek bi letošnji maturanti morali dobiti v roke razpis študijskih programov za prihodnje študijsko leto in na podlagi razpisa izbrati, na kateri študijski program se bodo vpisali. Včeraj vlada ni potrdila razpisa in ta v ponedeljek tako ne bo objavljen. Predsednik Študentske organizacije Klemen Peran meni, da vlada s tem posega v avtonomijo slovenskega visokega šolstva, saj so se deležniki z ministrstvom za izobraževanje že dogovorili o razpisu. Predsednik vlade ga še nikoli ni zavrnil, saj je za razpis odgovorna ministrica za šolstvo. A aktualni predsednik vlade visokošolskim ustanovam očita, da je razpis zbirka želja tistih, ki vodijo fakultete. "Ta očitek je smešen," odgovarja  prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani in izpostavlja že tako veliko negotovost letošnjih maturantov, najbolj ranljive generacije, ki ne vedo, koliko časa se bodo še šolali na daljavo, kako bo z maturo, zdaj pa ne bodo vedeli niti tega, ali je dovolj vpisnih mest na njihovem želenem programu. 


29.01.2021

Prometna varnost

Lani je za posledicami prometnih nesreč umrlo najmanj ljudi doslej. A na to je vplivalo predvsem dejstvo, da je bilo prometa zaradi protikoronskih ukrepov precej manj. O prometni varnosti smo govorili z Erikom Logarjem z AMZS.


28.01.2021

V vrtce se je vrnilo 70% otrok

V vrtce v devetih regijah so se v torek po več tednih zagotavljanja le nujnega varstva ponovno lahko vrnili vsi otroci. Po prvih podatkih Skupnosti vrtcev Slovenije se je večinoma vrnilo do 70 odstotkov otrok.


28.01.2021

Slovenija na lestvici Indeksa zaznave korupcije že več let ne beleži napredka

Slovenija se je na Indeksu zaznave korupcije, ki ga je danes objavila nevladna organizacija Transpareny International, med 180-timi državami lani uvrstila na 35-to mesto, dosegla pa je oceno 60, kar je enako kot leta 2019. Ocena 0 pomeni visoko koruptivnost države, 100 pa zelo "čisto" državo. Pri rezultatu se je naša država, ki na tem področju že več let ne beleži napredka, ponovno znašla pod povprečjem EU in OECD. Več o tem, zakaj na področju preprečevanja korupcije ne napredujemo in kako na korupcijska tveganja vpliva pandemija Covida 19, pa v pogovoru s predsednico Transparency International Slovenija Almo Sedlar.


28.01.2021

SOS - sodobna oskrba starejših

V spodnjem Podravju so ptujski Dom upokojencev, Zdravstveni dom in Center za socialno delo spodnje Podravje lani septembra začeli izvajati dvoletni pilotni projekt "SOS - Sodobna oskrba starejših", ki ga financirata Evropski socialni sklad in država, v višini 2, 6 milijona evrov. Projekt SOS starejšim od 65 let ob podpori strokovnih zdravstvenih in socialnih služb omogoča, da ostanejo doma in ohranjajo samostojnost, kljub starosti, oviranosti ali bolezni. Poroča Gabrijela Milošič


27.01.2021

Dušan Stefančič je preživel internacijo v šestih nacističnih taboriščih

27. januarja leta 1945 je ruska Rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče smrti Auschwitz - Birkenau na Poljskem. V njem je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov umrlo od 1,1 do 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov. V holokavstu je skupaj umrlo okoli šest milijonov Judov. Ob spominu na žrtve holokavsta svojo zgodbo pripoveduje 93-letni Dušan Stefančič, ki je preživel internacijo v kar 6-ih različnih taboriščih. Med drugim je prejemnik nagrade Austrian Holocaust Memorial Award za zasluge pri ohranjanju spomina na holokavst. Pripoveduje o spominih, tudi o zgodovinskem revizionizmu in o tem, zakaj se iz takšnih tragičnih zgodb ne naučimo prav veliko.


27.01.2021

Življenje se ne konča pri 65-tih

Da dostopnost do zdravljenja bolnikov s covidom-19, ki stanujejo v domovih za ostarele, ni enaka kot pri drugih obolelih, menijo tudi tisti, ki so se zaradi tega pritožili na Zagovorniku načela enakosti. Z Miho Lobnikom se je danes o tem pogovarjala Cirila Štuber.


Stran 97 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov