Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ivan Kompan, nekoč finomehanik, danes pa upokojenec ter strasten zbiratelj pisalnih strojev in register blagajn, ima v svoji bogati zbirki okoli 180 strojev. Gre za stroje, ki so jih uporabljali v bankah, pisarnah, trgovinah pa tudi v salonih na Divjem Zahodu! Najstarejša register blagajna, ki jo ima, je stara kar 134 let. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
23. julija 1829 je William Austin Burt v Združenih državah Amerike patentiral tipograf - prvi pisalni stroj
Ivan Kompan, nekoč finomehanik, danes pa upokojenec ter strasten zbiratelj pisalnih strojev in register blagajn, ima v svoji bogati zbirki približno 180 strojev. Gre za stroje, ki so jih uporabljali v bankah, pisarnah, trgovinah, pa tudi v salonih na Divjem zahodu! Najstarejša register blagajna, ki jo ima, je stara kar 134 let.
Nekdo je imel v Ameriki salon, gostinski lokal, in je videl, da mu kradejo. Zato je s prijatelji naredil register blagajno s predalom. Ko se je blagajna odprla, je zvonec močno zazvonil in opozoril, da se je predal odprl. On je bil presrečen, je rekel, da je to njegov najbolj zvest natakar, da ga nikoli ne ogoljufa ali okrade.
Ohišja teh prvih blagajn so bila lesena. »Če bi vse usposobili vse blagajne v tej zbirki, bi lahko priredili državno prvenstvo v tekmovanju na stare blagajne, to bi bila zanimiva turistična atrakcija,« še razmišlja zbiratelj.
Kaj pa pisalni stroji? Najstarejši, ki jih ima, so tam nekje iz leta 1880. Kakšne so bile nekoč cene teh strojev?
Recimo računski stroj, na katerem so možili, delili, to je bila cena višja od cene avta danes. Imel ga je samo kakšen direktor, računovodja. To je bilo treba hitro popraviti, ker so bili redki in je bila velika vrzel, če je tak stroj odpovedal.
Zato so nanje tudi zelo pazili – zanje so izdelovali ohišja, kovčke, jih pokrivali s pregrinjalom. Uvedba pisalnih strojev v urade in podjetja v ZDA je povzročila tudi socialne premike – podjetniki so zaposlovali cenejšo delovno silo – ženske. Te so veljale tudi za hitrejše in natančnejše. Preberemo lahko tudi, da se je zaradi tega izuma spremenila moda dolgih kril, ki so bila v pisarna le v napoto.
POZIV: Če bi radi našemu sogovorniku pomagali do popolne ekropske zbirke blagajn, pišite na radioprvi@rtvslo.si in poskrbeli bomo, da vaše sporočilo pride do njega.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ivan Kompan, nekoč finomehanik, danes pa upokojenec ter strasten zbiratelj pisalnih strojev in register blagajn, ima v svoji bogati zbirki okoli 180 strojev. Gre za stroje, ki so jih uporabljali v bankah, pisarnah, trgovinah pa tudi v salonih na Divjem Zahodu! Najstarejša register blagajna, ki jo ima, je stara kar 134 let. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
23. julija 1829 je William Austin Burt v Združenih državah Amerike patentiral tipograf - prvi pisalni stroj
Ivan Kompan, nekoč finomehanik, danes pa upokojenec ter strasten zbiratelj pisalnih strojev in register blagajn, ima v svoji bogati zbirki približno 180 strojev. Gre za stroje, ki so jih uporabljali v bankah, pisarnah, trgovinah, pa tudi v salonih na Divjem zahodu! Najstarejša register blagajna, ki jo ima, je stara kar 134 let.
Nekdo je imel v Ameriki salon, gostinski lokal, in je videl, da mu kradejo. Zato je s prijatelji naredil register blagajno s predalom. Ko se je blagajna odprla, je zvonec močno zazvonil in opozoril, da se je predal odprl. On je bil presrečen, je rekel, da je to njegov najbolj zvest natakar, da ga nikoli ne ogoljufa ali okrade.
Ohišja teh prvih blagajn so bila lesena. »Če bi vse usposobili vse blagajne v tej zbirki, bi lahko priredili državno prvenstvo v tekmovanju na stare blagajne, to bi bila zanimiva turistična atrakcija,« še razmišlja zbiratelj.
Kaj pa pisalni stroji? Najstarejši, ki jih ima, so tam nekje iz leta 1880. Kakšne so bile nekoč cene teh strojev?
Recimo računski stroj, na katerem so možili, delili, to je bila cena višja od cene avta danes. Imel ga je samo kakšen direktor, računovodja. To je bilo treba hitro popraviti, ker so bili redki in je bila velika vrzel, če je tak stroj odpovedal.
Zato so nanje tudi zelo pazili – zanje so izdelovali ohišja, kovčke, jih pokrivali s pregrinjalom. Uvedba pisalnih strojev v urade in podjetja v ZDA je povzročila tudi socialne premike – podjetniki so zaposlovali cenejšo delovno silo – ženske. Te so veljale tudi za hitrejše in natančnejše. Preberemo lahko tudi, da se je zaradi tega izuma spremenila moda dolgih kril, ki so bila v pisarna le v napoto.
POZIV: Če bi radi našemu sogovorniku pomagali do popolne ekropske zbirke blagajn, pišite na radioprvi@rtvslo.si in poskrbeli bomo, da vaše sporočilo pride do njega.
Po številu presajenih človeških src na milijon prebivalcev je naša država v samem svetovnem vrhu. Le leta 2019 se je na prvem mestu izmenjala z Združenimi državami Amerike. Veliko zaslug za ta uspeh ima Javni zavod Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv, ki ga je pred dvajsetimi leti soustanovila in do letošnjega leta tudi uspešno vodila prim. Danica Avsec. Specialistka intenzivne medicine in anestezije pravi, da darovanje organov ni samo medicinski postopek, ampak sega globlje. Foto: Slovenija-transplant
Ob 30. obletnici začetka vojne v Bosni in Hercegovini je zavod Divja misel s partnerji pripravil razstavi, ki izpričujeta stiske, občutenja in zgodbe prvih bosansko-hercegovskih beguncev, ki so prebegnili v Slovenijo.
Mineva 80 let od pregona koroških Slovencev z njihovih domov. 14. in 15. aprila 1942 so namreč z njihovih domačij odpeljali skoraj 1000 koroških Slovencev, najprej v zbirno taborišče v Žrelcu pri železniški postaji v Celovcu, nato pa z vlaki v taborišča tretjega rajha, namenjena zbiranju nemško govorečih, ki bi jih nato naselili na okupiranih ozemljih. Na domačije pregnanih koroških Slovencev so naselili nemško govoreče iz Kanalske doline. Pregnani so se vrnili konec vojne leta 1945 in naleteli na izropane domove ali pa so v njih gospodarili tujci. Gre za še eno od travmatičnih izkušenj koroških Slovencev, o kateri se pogovarjamo z zgodovinarjem, predsednikom Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Valentinom Simo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualno dogajanje v Ukrajini komentira naš zunanjepolitični komentator in nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht.
V Veroni se v teh dneh odvija ena osrednjih vinarskih prireditev v svetu, sejem Vinitaly. Dogodek s častivredno tradicijo je tokrat znova odprl vrata po dveh letih, na njem pa se predstavlja na tisoče razstavljavcev iz vseh italijanskih dežel in številnih držav sveta. Slovenska udeležba je tokrat še posebej močna, pozornost javnosti pa so včeraj vzbudila zlasti slovenska oranžna vina. Vinitaly je obiskal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Mesec april je mesec čistilnih akcij. V Ljubljani prav danes poteka osrednja čistilna akcija. Čistimo tudi manjše kraje, potoke in reke. V sredini marca so potapljači v 30. Mednarodni ekološki akciji Drava 2022 v Mariboru, na Ptuju in v Varaždinu odstranjevali odpadke iz reke Drave. Tradicionalno bodo potapljači čistili Ljubljanico, in sicer 23. aprila. Ali smo v zadnjem desetletju postali bolj osveščeni, je eno do vprašanj za Katjo Sreš, predsednico društva Ekologi brez meja.
V Državnem zboru se je ob 14. uri sklenil že 32-ti nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. V veliki parlamentarni dvorani se je zbralo 112 otrok iz vse države. V okviru teme Moja poklicna prihodnost so opozarjali na pomembnost informiranja o poklicih prihodnosti, o vplivu pandemije covida-19 na izbiro poklica in o problemih šolskega sistema.
Se ljudje na volitvah odločamo racionalno ali emocionalno? Kaj vse vpliva na to, koga bomo obkrožili na volilnih lističih? Lahko rečemo, da so ene izbire bolj ali manj pametne od drugih? S psihologom Žanom Lepom, mladim raziskovalcem in asistentom na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je pogovarjala Cirila Štuber.
Vam je znana ta rutina: zjutraj se odpravite v kavarno, vzamete časopis, natakar pa vam, ker ste stalni gost, prinese vašo izbrano kavo? Eno izmed zbirališč Ljubljančanov in Ljubljančank je že od leta 1905 odprta kavarna Union, v kateri se je v stoletjih zvrstilo kar nekaj intelektualcev, umetnikov, boemov, nastale so različne zgodbe in anekdote. S prenovo Kavarne pa želijo ponuditi mešanico tradicije in sodobnosti. O kavarnah pri nas in po svetu v prispevku Tine Lamovšek.
8. aprila 1971 v Londonu se je na prvem svetovnem romskem kongresu rodil romski aktivizem. Slednjega prevzemajo tudi mladi v Mariboru, ki so današnji dan namenili prav posebni ciljni skupini.
Avto-moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije aprila po Sloveniji izvajata brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči. Na triurnem tečaju udeleženci lahko osvežijo svoja znanja in veščine o temeljnih postopkih oživljanja ter drugih najnujnejših ukrepih prve pomoči. Tečaj je že potekal v Radovljici in obiskala ga je obiskala tudi Romana Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V okviru festivala Trigger, ki je v Ljubljani in Mariboru potekal prejšnji teden, je gostovala tudi producentka, umetnica in okolijska aktivistka Pippa Bailey. V svojem delu, ki je razpeto med Združeno kraljestvo in Avstralijo, raziskuje možnost povezovanja različnih delov družbe z namenom reševanja družbenih problemov in kriz. Predvsem jo zanimata okolijska problematika in enakost spolov. Pri reševanju teh problemov je treba pustiti ob strani svoj ego, pravi, se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne vemo ter se hkrati zanašati na znanja, ki jih imamo. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.
Na Prevaljah nastaja muzej bralne značke, turiste pa privablja tudi Prežihova domačija in Vorančeva pot, ki se začne v Kotljah pri bakrenem pobiču s solzicami. Od tja vodi pot proti Rimskemu vrelcu. Sicer pa so bili Kuharjevi bolj reven rod, živeli so kot najemniki pri Kotniku. O tem, da je tam živel Voranc s starši danes priča le že spominska plošča.
Neveljaven email naslov
