Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zelena luč združitvi Dnevnika in Večera

29.07.2019

Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence.

Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev tretjega in četrtega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence

Skupna družba Dnevnika in Večera bo imela na oglaševalskem trgu tiskanih medijev kar 40-odstotni delež. In prav zato naj bi člani sveta Agencije za varstvo konkurence toliko časa premlevali o združitvi. Dnevnik in Večer sta namreč prvo namero o povezovanju najavili že pred natanko letom dni. Očitno je svet AVK zdaj vendarle presodil, da nova družba ne bo omejevala konkurence in ne bo zlorabila prevladujočega položaja. Glede na zaostrene razmere na medijskem trgu, ko se število kupcev dnevnih časopisov znižuje, obseg oglaševanja pa zmanjšuje, je združevanje pričakovana odločitev. Večer z naklado dobrih 19 tisoč in Dnevnik z več kot 21 tisoč izvodi lahko namreč s sinergijami izboljšata dobičkonosnost. Po nekaterih ocenah bi lahko tako družba samo z racionalizacijo stroškov dela prihranila milijon evrov. Oba časnika sta sicer lani skupno pridelala za približno poldrugi milijon čistega dobička. Sicer pa bi še naprej izhajala ločeno, kot Večer in Dnevnik, kar je pričakovano, glede na to, da imata vsak svoje bralce. Večer predvsem na mariborskem in Dnevnik na ljubljanskem območju. Vsak že skoraj 70 let. V novi družbi pa naj bi časnika združila moči pri urejanju zunanje in notranje politike ter športa, regionalne teme pa naj bi pokrivala ločeno. Vsaj delno bi se utegnili združiti tudi naročniški oddelki, trženje in administracija. Koliko zaposlenih bo odveč, je ta hip še nemogoče oceniti. Lastniki Bojan Petan iz DZS, ki ima v lasti Dnevnik, ter Uroš Hakl in Sašo Todorovič iz Večera, naj bi namreč povezovanje predvidoma komentirali šele po današnji uradni objavi Agencije za varstvo konkurence.

Iz oddaje Danes do trinajstih:

Na Agenciji za varstvo konkurence so danes potrdili, da so v primeru združevanja časopisnih hiš Dnevnik in Večer sprejeli odločitev. Vsebine odločbe ne želijo komentirati, dokler ta ne bo vročena stranki v postopku. Po naših informacijah naj bi sicer svet Agencije že v petek odobril združevanje Dnevnika in Večera oziroma naj bi soglašal z ustanovitvijo skupne družbe.

Ljubljanski Dnevnik in mariborski Večer načrtujeta v luči zaostrenih razmer na medijskem trgu združiti moči in ustanoviti skupno družbo. Soglasje ministrstva za kulturo sta podjetji prejeli že decembra lani, minuli petek pa, kot smo poročali, še odobritev Agencije za varstvo konkurence. Ta odobritev naj bi šla sicer precej na tesno, saj bo imela skupna družba kar 40-odstotni delež na oglaševalskem trgu tiskanih medijev. In čeprav obstaja pravilo, da ima podjetje s tako visokim tržnim deležem praviloma prevladujoč položaj na trgu, kar lahko privede do zlorab, je v tem primeru AVK, kot kaže, presodila, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnega časnika v državi ne bo problematična. Podrobnosti združitve še niso znane. Ta hip je jasno le, da bosta časopisni družbi blagovni znamki Dnevnik in Večer ohranili. V nasprotnem namreč tvegata zmanjšanje števila bralcev. Tudi sprememb pri vodenju obeh uredništev menda ni pričakovati. Kot so minuli teden pisale Finance, naj bi Dnevnikovo uredništvo v Ljubljani še naprej vodil Mirn Lesjak, Večerovo v Mariboru pa Matija Stepišnik. Za zdaj tudi ni znano, kdaj naj bi skupna družba zaživela, običajno je tak postopek razmeroma dolgotrajen.

Iz oddaje Dogodki in odmevi:

Agencija za varstvo konkurence je odobrila združitev časopisnih hiš Dnevnik in Večer oziroma je izdala dovoljenje za ustanovitev nove skupne družbe, ki se bo imenovala DV mediji. Dnevnik in Večer pa sta že podala skupno sporočilo za javnost, v katerem odločitev AVK pozdravljata, tako direktor večera Uroš Hakl kot predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan.

Uroša Hakla smo vprašali tudi, koliko zaposlenih bo po združitvi odveč oziroma katere službe se bodo podvajale, vendar nam je odgovoril, da teh odgovorov še ne more podati, proces združevanja se bo namreč zdaj šele začel, poleg tega je Dnevnik delniška družba, torej potrebuje še soglasje nadzornikov in skupščine, skratka odgovori glede morebiti odvečnega števila zaposlenih naj bi bili znani šele čez nekaj mesecev.

Kaj pa je že znano in konkretno?

Dejstvo je, da bo imela nova družba, v okviru katere bosta delovala Večer in Dnevnik, skupaj kar približno 40-odstotni delež na trgu tiskanih medijev. Ta podatek je pomemben, kajti načeloma obstaja pravilo, da ima podjetje s tako visokim tržnim deležem običajno prevladujoč položaj na trgu, kar lahko privede tudi do zlorab. V tem konkretnem primeru je AVK očitno presodila, da to ni tako in da konkurenca ni ogrožena. Če se ustavimo malce pri številkah. V Dnevniku je zaposlenih 137 ljudi, v Večeru 112. V ljubljanskem časniku dnevno prodajo približno 21 tisoč izvodov, v mariborskem pa približno 19 tisoč. Vse te številke so precej primerljive, izjema je le poslovanje. Tu je občutno v ospredju Dnevnik, lani je namreč pridelal 677 tisoč evrov čistega dobička, Večer pa samo pet tisočakov.

Ali blagovni znamki Večer in Dnevnik ostajata?

Blagovni znamki, ki sta na slovenskem trgu prisotni pod tema imenoma že skoraj 70 let, ostajata, verjetno je to povsem logična odločitev, glede na to, da imata časnika geografsko povsem razdeljene bralce, kot smo dejali, Večer obvladuje  širše mariborsko, Dnevnik pa širše ljubljansko območje. Sinergije združitve se bo iskalo drugje. Po pričakovanjih bodo racionalizirali informativne vsebine, ki se podvajajo, oglasni prostor ter administracijo. Vendar je pot do tja je še dolga.

 


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Zelena luč združitvi Dnevnika in Večera

29.07.2019

Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence.

Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev tretjega in četrtega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence

Skupna družba Dnevnika in Večera bo imela na oglaševalskem trgu tiskanih medijev kar 40-odstotni delež. In prav zato naj bi člani sveta Agencije za varstvo konkurence toliko časa premlevali o združitvi. Dnevnik in Večer sta namreč prvo namero o povezovanju najavili že pred natanko letom dni. Očitno je svet AVK zdaj vendarle presodil, da nova družba ne bo omejevala konkurence in ne bo zlorabila prevladujočega položaja. Glede na zaostrene razmere na medijskem trgu, ko se število kupcev dnevnih časopisov znižuje, obseg oglaševanja pa zmanjšuje, je združevanje pričakovana odločitev. Večer z naklado dobrih 19 tisoč in Dnevnik z več kot 21 tisoč izvodi lahko namreč s sinergijami izboljšata dobičkonosnost. Po nekaterih ocenah bi lahko tako družba samo z racionalizacijo stroškov dela prihranila milijon evrov. Oba časnika sta sicer lani skupno pridelala za približno poldrugi milijon čistega dobička. Sicer pa bi še naprej izhajala ločeno, kot Večer in Dnevnik, kar je pričakovano, glede na to, da imata vsak svoje bralce. Večer predvsem na mariborskem in Dnevnik na ljubljanskem območju. Vsak že skoraj 70 let. V novi družbi pa naj bi časnika združila moči pri urejanju zunanje in notranje politike ter športa, regionalne teme pa naj bi pokrivala ločeno. Vsaj delno bi se utegnili združiti tudi naročniški oddelki, trženje in administracija. Koliko zaposlenih bo odveč, je ta hip še nemogoče oceniti. Lastniki Bojan Petan iz DZS, ki ima v lasti Dnevnik, ter Uroš Hakl in Sašo Todorovič iz Večera, naj bi namreč povezovanje predvidoma komentirali šele po današnji uradni objavi Agencije za varstvo konkurence.

Iz oddaje Danes do trinajstih:

Na Agenciji za varstvo konkurence so danes potrdili, da so v primeru združevanja časopisnih hiš Dnevnik in Večer sprejeli odločitev. Vsebine odločbe ne želijo komentirati, dokler ta ne bo vročena stranki v postopku. Po naših informacijah naj bi sicer svet Agencije že v petek odobril združevanje Dnevnika in Večera oziroma naj bi soglašal z ustanovitvijo skupne družbe.

Ljubljanski Dnevnik in mariborski Večer načrtujeta v luči zaostrenih razmer na medijskem trgu združiti moči in ustanoviti skupno družbo. Soglasje ministrstva za kulturo sta podjetji prejeli že decembra lani, minuli petek pa, kot smo poročali, še odobritev Agencije za varstvo konkurence. Ta odobritev naj bi šla sicer precej na tesno, saj bo imela skupna družba kar 40-odstotni delež na oglaševalskem trgu tiskanih medijev. In čeprav obstaja pravilo, da ima podjetje s tako visokim tržnim deležem praviloma prevladujoč položaj na trgu, kar lahko privede do zlorab, je v tem primeru AVK, kot kaže, presodila, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnega časnika v državi ne bo problematična. Podrobnosti združitve še niso znane. Ta hip je jasno le, da bosta časopisni družbi blagovni znamki Dnevnik in Večer ohranili. V nasprotnem namreč tvegata zmanjšanje števila bralcev. Tudi sprememb pri vodenju obeh uredništev menda ni pričakovati. Kot so minuli teden pisale Finance, naj bi Dnevnikovo uredništvo v Ljubljani še naprej vodil Mirn Lesjak, Večerovo v Mariboru pa Matija Stepišnik. Za zdaj tudi ni znano, kdaj naj bi skupna družba zaživela, običajno je tak postopek razmeroma dolgotrajen.

Iz oddaje Dogodki in odmevi:

Agencija za varstvo konkurence je odobrila združitev časopisnih hiš Dnevnik in Večer oziroma je izdala dovoljenje za ustanovitev nove skupne družbe, ki se bo imenovala DV mediji. Dnevnik in Večer pa sta že podala skupno sporočilo za javnost, v katerem odločitev AVK pozdravljata, tako direktor večera Uroš Hakl kot predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan.

Uroša Hakla smo vprašali tudi, koliko zaposlenih bo po združitvi odveč oziroma katere službe se bodo podvajale, vendar nam je odgovoril, da teh odgovorov še ne more podati, proces združevanja se bo namreč zdaj šele začel, poleg tega je Dnevnik delniška družba, torej potrebuje še soglasje nadzornikov in skupščine, skratka odgovori glede morebiti odvečnega števila zaposlenih naj bi bili znani šele čez nekaj mesecev.

Kaj pa je že znano in konkretno?

Dejstvo je, da bo imela nova družba, v okviru katere bosta delovala Večer in Dnevnik, skupaj kar približno 40-odstotni delež na trgu tiskanih medijev. Ta podatek je pomemben, kajti načeloma obstaja pravilo, da ima podjetje s tako visokim tržnim deležem običajno prevladujoč položaj na trgu, kar lahko privede tudi do zlorab. V tem konkretnem primeru je AVK očitno presodila, da to ni tako in da konkurenca ni ogrožena. Če se ustavimo malce pri številkah. V Dnevniku je zaposlenih 137 ljudi, v Večeru 112. V ljubljanskem časniku dnevno prodajo približno 21 tisoč izvodov, v mariborskem pa približno 19 tisoč. Vse te številke so precej primerljive, izjema je le poslovanje. Tu je občutno v ospredju Dnevnik, lani je namreč pridelal 677 tisoč evrov čistega dobička, Večer pa samo pet tisočakov.

Ali blagovni znamki Večer in Dnevnik ostajata?

Blagovni znamki, ki sta na slovenskem trgu prisotni pod tema imenoma že skoraj 70 let, ostajata, verjetno je to povsem logična odločitev, glede na to, da imata časnika geografsko povsem razdeljene bralce, kot smo dejali, Večer obvladuje  širše mariborsko, Dnevnik pa širše ljubljansko območje. Sinergije združitve se bo iskalo drugje. Po pričakovanjih bodo racionalizirali informativne vsebine, ki se podvajajo, oglasni prostor ter administracijo. Vendar je pot do tja je še dolga.

 


07.10.2024

Družbena odgovornost mora postati del našega vsakdana

Kako lahko posamezniki, organizacije in država aktivneje prispevajo k razvoju družbe, v kateri nihče ne bo ostal pozabljen? To je le eno izmed izhodišč, ki si ga je zastavila Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki jutri v Ljubljani organizira forum »Partnerstvo za prihodnost«. Na forumu bodo skupaj s stroko, gospodarstveniki in politiki iskali načine za okrepitev naše družbene odgovornosti, izboljšanje sistemov pomoči ter omogočanje dostojnega življenja za vse. O tem, kakšen premik v državi in družbi želijo doseči, se je Petra Medved pogovarjala z direktorjem Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Borutom Severjem.


03.10.2024

Pitje žganja naj bo v ravnotežju med užitkom in zdravjem

Žganjekuha ima pri nas nadvse bogato dediščino in je tudi danes še kako živa. Klemen Bizjak, predsednik in ustanovitelj Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, pa je tisti, ki je to skrivnostno obrt obudil v novih dimenzijah in poskrbel, da ta spet žubori in živi v povsem drugačnih razsežnostih. To dokazuje tudi Mednarodni festival žganih pijač »Slovenija 2024«, ki bo to soboto potekal na Tavčarjevem dvorcu Visoko v Poljanski dolini.


02.10.2024

Bližnji vzhod na robu nove vojne

Od sinoči smo še korak bliže regijskemu vojaškemu spopadu na Bližnjem vzhodu. Olje na ogenj je zdaj neposredno prilil še Iran, ki je Izrael napadel s približno 180-imi raketami dolgega dosega. Napad je bil odgovor na izraelske napade, uperjene proti vojaškim poveljnikom proiranskega gibanja Hezbolah v Libanonu in predstavlja pomembno stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu. Kaj iranski napad pomeni za prihodnost te nemirne regije, ali je povzročil preplah na naftnih trgih, pa tudi o tem, ali si izraelski premier Netanjahu z vojaškimi pohodi rešuje svojo politično kožo, smo se pogovarjali z zunanjepolitičnim komentatorjem in novinarjem na Radiu Slovenija Matejem Šurcem.


01.10.2024

V društvih dobimo nova znanja

Sodelovanje v društvih je za marsikaterega starejšega, še posebej po upokojitvi, običajno in dobrodošlo. Žal pa se mnoga društva skupaj s člani starajo in pomladitev bi bila zelo dobrodošla.


01.10.2024

Apeliramo na vse, da uporabljajo izraz starejši

Pomembno sporočilo letošnjega Festivala za tretje življenjsko obdobje je primerno nagovarjanje starejših. O tem je v pogovoru z Jano Bajželj razmišljala Vlasta Nussdorfer, predsednica programskega sveta Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je bila pred upokojitvijo varuhinja človekovih pravic in državna tožilka.


30.09.2024

Predsedničin forum o pravici do zdravega življenjskega okolja

S katerimi konkretnimi ukrepi in politikami zagotoviti spoštovanje ene ključnih človekovih pravic, pripoznanih tudi v okviru Organizacije združenih narodov, pravice do zdravega življenjskega okolja. To je bilo ključno vprašanje četrtega predsedničinega foruma, ki ga je Nataša Pirc Musar pripravila danes na Brdu pri Kranju. O grožnjah okolju in rešitvah so razpravljali predstavniki politike, akademske sfere in civilne družbe. Kot ključno grožnjo so najpogosteje izpostavili podnebne spremembe, med rešitvami pa vse od zmanjšanja hitrosti vožnje na avtocestah do radikalne preobrazbe gospodarskega sistema. Javno in pisno predstavljene zamisli o ukrepih namerava predsednica Nataša Pirc Musar - kot pravi - združiti v poseben manifest.


26.09.2024

Kače so koristne tudi za človeka

Raziskovalcem so letos pri odkrivanju ogrožene kače, ki živi tudi v slovenski Istri – progastega goža – spet pomagali ljubitelji narave. Letošnja akcija je bila še uspešnejša kot tista izpred štirih let, saj so raziskovalci prejeli več kot 50 sporočil, da so bile opažene različne vrste kač iz vse Slovenije. Med njimi je bilo tudi pet opažanj progastega goža. S katero kačo pa lahko progastega goža zamenjamo, katere so njegove zanimive lastnosti, zakaj je ogrožen in zakaj je koristen tudi za človeka? Več o tem v prispevku Lucije Vidergar. Bere Julija Kandare.


30.09.2024

Slovenske šole brez enotnih pravil za telefone

Uporaba mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav je del našega vsakdana. Telefoni so postali podaljšek rok številnih otrok že v osnovnih šolah ali celo še prej. Starostna meja njihove uporabe je namreč vse nižja. Da bi učence privabili k odgovornemu ravnanju, je več evropskih držav že prepovedalo uporabo novih tehnologij v osnovnih in srednjih šolah. Slovenija enotnega pristopa na tem področju še nima, se pa, kot navajajo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, obetajo zakonske spremembe. O zasvojenosti s pametnimi telefoni, se je Julija Kandare pogovarjala z Miho Kramlijem, vodjo Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Kako se na šoli soočajo s to problematiko, ji je povedala Tjaša Trampuž, učiteljica slovenščine na OŠ Dragomirja Benčiča-Brkina Hrpelje. Z Alenko Prezelj, Slovenko, ki z družino živi na Nizozemskem, pa sta govorili o njihovi prepovedi v tamkajšnjih osnovnih in srednjih šolah, ki ga je uvedlo pristojno ministrstvo.


27.09.2024

Umetna inteligenca je v središču letošnje Noči raziskovalcev

Evropska noč raziskovalcev obsega letos 58 različnih projektov v 25 državah. Pri nas je letos fokus usmerjen na dva sodobna fenomena, ki se v določenih vidikih tudi nekoliko povezana, namreč lažne novice in umetna inteligenca.


26.09.2024

Dejan Židan: 'Denar za gospodarski razvoj Slovencev v zamejstvu je zagotovljen'

Za dejavnosti Slovencev v sosednjih državah in po svetu so ministrstva lani namenila 16 milijonov 322 tisoč evrov, od tega več kot 11 milijonov Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nekaj več kot 2 milijona je, predvsem Slovencem po svetu, razdelilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Ministrstvo za gospodarstvo pa je razdelilo skoraj milijon evrov pomoči. To je v primerjavi z letom 2022 kar za 70 odstotkov več. Velika večina tega denarja - kar dobre tri četrtine - so šle v Porabje. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan za prihodnja štiri leta napoveduje korenito zvišanje pomoči in sicer kar 10 milijonov evrov. Denar za prihodnji dve leti je, kot pravi, zagotovljen v proračunih. Kako ga bodo delili in kdo bo nadzoroval porabo?


24.09.2024

Zakaj so lekarne začasno zaprte?

Neugodni delovni pogoji, nezmožnost kariernega napredovanja in nekonkurenčno plačilo so glavni razlogi za pomanjkanje strokovnih kadrov v lekarniških enotah po državi. Zaradi kritičnega stanja v javnem zdravstvenem sektorju, so številne lekarne spremenile delovni čas ali celo zaprle svoja vrata. Poleg javnih lekarniških zavodov, med katerimi je v najtežjem položaju Javni zavod Lekarna Ljubljana z največ lekarniškimi enotami, se s kadrovsko stisko spoprijemajo tudi zasebni izvajalci s koncesijo in bolnišnice. O ukrepih za izboljšanje farmacevtskega stanja, ki se z leti le poslabšuje, se je Julija Kandare pogovarjala z magistrico Darjo Potočnik Benčič, predsednico Lekarniške zbornice. Zakaj bodočih magistrov farmacije delo v lekarnah ne privlači, pa ji je povedala 26-letna študentka farmacije iz Litije.


24.09.2024

Hrvaška s 1. januarjem uvaja davek na nepremičnine

Napovedi so se uresničile: Hrvaška bo s 1. januarjem uvedla davek na nepremičnine. Znašal bo od 0,60 evra do osem evrov na kvadratni meter. Lokalne skupnosti bodo njegovo višino določale same. Podrobnosti je včeraj predstavil finančni minister Marko Primorac. Iz Zagreba poroča Tanja Borčič Bernard.


24.09.2024

Intervju z Robertom Golobom v Palači narodov v New Yorku

Palača organizacije združenih narodov odpira vrata splošni razpravi svetovnih voditeljev zasedanja Generalne skupščine. Ta poteka v senci vojne na Bližnjem vzhodu, uničenja Gaze in razplamtevanja spopadov Izraela s Hezbolahom, v senci vojne v Ukrajini pa tudi vse hujšega, a medijsko pogosto spregledanega konflikta v Sudanu. Vsi ti primeri kažejo tudi, kako šibka je svetovna organizacija v vlogi globalnega varuha miru in da se je marsikje potrebno zadovoljiti z vlogo OZN, ki jo opravlja na ravni agencij. Tudi o tem se je naš ameriški dopisnik Andrej Stopar včeraj v New Yorku pogovarjal s predsednikom slovenske vlade Robertom Golobom.


23.09.2024

Lokalne skupnosti lahko naredijo velike premike pri zagotavljanju lokalne ekološke hrane v šolah in vrtcih

Danes je Ekološki dan Evropske unije. V Sloveniji ga letos obeležujemo prvič. V organizaciji kmetijskega ministrstva in mestne občine Ljubljana na Gospodarskem razstavišču ves dan potekajo različni dogodki za ozaveščanje o ekološkem kmetovanju in o prednostih ekološke hrane. Na ekološki tržnici se predstavljajo ekološki kmetje, učenci Vojnika in vrhunski kuharski mojstri kuhajo jedi iz ekoloških živil, ekološko hrano promovirajo športniki. Dopoldanski posvet pa je naslavljal vprašanje, kako zagotoviti več lokalne ekološke hrane v javne zavode in kakšna je pri tem vloga lokalnih skupnosti. Več v prispevku Jernejke Drolec.


23.09.2024

Šport lahko pomeni tudi zabavo, druženje in sprostitev

Letos ponovno praznujemo dan slovenskega športa. To je pomemben praznik za promocijo tako rekreativnega kot profesionalnega športa. Tokrat so se organizatorji dogodka na Kongresnem trgu odločili, da bodo praznovali predvsem skupaj z našimi najmlajšimi. Ti so se tokrat pomerili v različnih športnih igrah. Naloga odraslih je, da otroke spodbujajo pri ukvarjanju s telesno dejavnostjo. Ta pa lahko pomeni tudi zabavo, druženje in sprostitev. Fotografija: Dan slovenskega športa na Kongresnem trgu v Ljubljani v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije (Foto: BoBo)


22.09.2024

Vrača se prenovljena blagovna znamka 'Gostilna Slovenija'

V Sloveniji smo bili v zadnjih petnajstih, dvajsetih letih priča izjemnemu razcvetu slovenske kulinarike, predvsem tiste na višjem nivoju, kar potrjujejo tudi najbolj znani kulinarični vodniki. So se pa kar nekako izgubile tradicionalne, domače slovenske gostilne, ki so pravzaprav temelj slovenske gastronomije. Tudi zato so se na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Slovenski turistični organizaciji in Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport odločili, da ponovno zaženejo projekt Gostilna Slovenija. Predstavitve te prenovljene blagovne znamke, katere člani lahko postanejo le skrbno izbrane gostilne s tradicijo, se je udeležila Andreja Čokl.


19.09.2024

JEK2 in njegova odprta vprašanja

Novembra se bomo izrekali o 9 do 15 mliijard evrov vrednem projektu drugega bloka nuklearke. Kako se izogniti scenariju Teša 6, kaj bomo z odpadki, kaj pa že videne podražitve po Evropi? In nenazadnje, novega bloka še 15 ali 20 let ne bo - treba bo najti rešitve tudi za vmesno obdobje.


18.09.2024

Gradbena dela na železniški infrastrukturi bodo končana šele 2027

Zamude, večkratni prestopi in vožnja z nadomestnimi avtobusi so v zadnjih letih pri nas postali nekaj vsakdanjega. Nova realnost potovanja s Slovenskimi železnicami se kaže v nezadovoljstvu ljudi, zlasti dnevnih delovnih migrantov, ki zaradi del na železniških tirih zamujajo v šolo, službo in po drugih opravkih. Zakaj vlaki oziroma nadomestni avtobusi zamujajo in kje so še načrtovana gradbena dela, je Julija Kandare poizvedela pri Primožu Kokalju, koordinatorju nadomestnih prevozov po Sloveniji pri Slovenskih železnicah. Naključne redne potnike na železniški postaji pa je vprašala, kako ocenjujejo trenutno stanje prevozov z javnim potniškim prometom.


17.09.2024

Bo zakon o kakovosti v zdravstvu povečal varnost pacientov?

Kako bo k varnosti pacientov v našem zdravstvenem sistemu prispeval predlagani zakon o kakovosti v zdravstvu, ki ga je vlada v ponedeljek poslala v parlamentarni postopek? O tem smo se ob svetovnem dnevu varnosti pacientov pogovarjali z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel. Govorili smo tudi o obvladovanju napak, škodljivih dogodkov, o javni objavi izidov zdravljenja v bolnišnicah ter o odgovornosti vseh deležnikov v zdravstvu za večjo varnost in vzpostavljanju varnostne kulture.


17.09.2024

Ob svetovnem dnevu varnosti pacientov zdravstvene ustanove odpirajo svoja vrata

Danes je Svetovni dan varnosti pacientov, ki je posvečen izboljšanju diagnostike za varnost pacientov. Danes več kot 30 zdravstvenih ustanov odpira svoja vrata, ljudem predstavljajo svoje delo, potekajo številni drugi dogodki, delavnice in predavanja, predstavitve društev bolnikov. Z radijskima dopisnikoma Jožetom Žuro in Aljano Jocif smo preverili, kako današnji svetovni dan obeležujejo v Novem mestu in na Gorenjskem.


Stran 3 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov