Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zelena luč združitvi Dnevnika in Večera

29.07.2019

Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence.

Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev tretjega in četrtega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence

Skupna družba Dnevnika in Večera bo imela na oglaševalskem trgu tiskanih medijev kar 40-odstotni delež. In prav zato naj bi člani sveta Agencije za varstvo konkurence toliko časa premlevali o združitvi. Dnevnik in Večer sta namreč prvo namero o povezovanju najavili že pred natanko letom dni. Očitno je svet AVK zdaj vendarle presodil, da nova družba ne bo omejevala konkurence in ne bo zlorabila prevladujočega položaja. Glede na zaostrene razmere na medijskem trgu, ko se število kupcev dnevnih časopisov znižuje, obseg oglaševanja pa zmanjšuje, je združevanje pričakovana odločitev. Večer z naklado dobrih 19 tisoč in Dnevnik z več kot 21 tisoč izvodi lahko namreč s sinergijami izboljšata dobičkonosnost. Po nekaterih ocenah bi lahko tako družba samo z racionalizacijo stroškov dela prihranila milijon evrov. Oba časnika sta sicer lani skupno pridelala za približno poldrugi milijon čistega dobička. Sicer pa bi še naprej izhajala ločeno, kot Večer in Dnevnik, kar je pričakovano, glede na to, da imata vsak svoje bralce. Večer predvsem na mariborskem in Dnevnik na ljubljanskem območju. Vsak že skoraj 70 let. V novi družbi pa naj bi časnika združila moči pri urejanju zunanje in notranje politike ter športa, regionalne teme pa naj bi pokrivala ločeno. Vsaj delno bi se utegnili združiti tudi naročniški oddelki, trženje in administracija. Koliko zaposlenih bo odveč, je ta hip še nemogoče oceniti. Lastniki Bojan Petan iz DZS, ki ima v lasti Dnevnik, ter Uroš Hakl in Sašo Todorovič iz Večera, naj bi namreč povezovanje predvidoma komentirali šele po današnji uradni objavi Agencije za varstvo konkurence.

Iz oddaje Danes do trinajstih:

Na Agenciji za varstvo konkurence so danes potrdili, da so v primeru združevanja časopisnih hiš Dnevnik in Večer sprejeli odločitev. Vsebine odločbe ne želijo komentirati, dokler ta ne bo vročena stranki v postopku. Po naših informacijah naj bi sicer svet Agencije že v petek odobril združevanje Dnevnika in Večera oziroma naj bi soglašal z ustanovitvijo skupne družbe.

Ljubljanski Dnevnik in mariborski Večer načrtujeta v luči zaostrenih razmer na medijskem trgu združiti moči in ustanoviti skupno družbo. Soglasje ministrstva za kulturo sta podjetji prejeli že decembra lani, minuli petek pa, kot smo poročali, še odobritev Agencije za varstvo konkurence. Ta odobritev naj bi šla sicer precej na tesno, saj bo imela skupna družba kar 40-odstotni delež na oglaševalskem trgu tiskanih medijev. In čeprav obstaja pravilo, da ima podjetje s tako visokim tržnim deležem praviloma prevladujoč položaj na trgu, kar lahko privede do zlorab, je v tem primeru AVK, kot kaže, presodila, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnega časnika v državi ne bo problematična. Podrobnosti združitve še niso znane. Ta hip je jasno le, da bosta časopisni družbi blagovni znamki Dnevnik in Večer ohranili. V nasprotnem namreč tvegata zmanjšanje števila bralcev. Tudi sprememb pri vodenju obeh uredništev menda ni pričakovati. Kot so minuli teden pisale Finance, naj bi Dnevnikovo uredništvo v Ljubljani še naprej vodil Mirn Lesjak, Večerovo v Mariboru pa Matija Stepišnik. Za zdaj tudi ni znano, kdaj naj bi skupna družba zaživela, običajno je tak postopek razmeroma dolgotrajen.

Iz oddaje Dogodki in odmevi:

Agencija za varstvo konkurence je odobrila združitev časopisnih hiš Dnevnik in Večer oziroma je izdala dovoljenje za ustanovitev nove skupne družbe, ki se bo imenovala DV mediji. Dnevnik in Večer pa sta že podala skupno sporočilo za javnost, v katerem odločitev AVK pozdravljata, tako direktor večera Uroš Hakl kot predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan.

Uroša Hakla smo vprašali tudi, koliko zaposlenih bo po združitvi odveč oziroma katere službe se bodo podvajale, vendar nam je odgovoril, da teh odgovorov še ne more podati, proces združevanja se bo namreč zdaj šele začel, poleg tega je Dnevnik delniška družba, torej potrebuje še soglasje nadzornikov in skupščine, skratka odgovori glede morebiti odvečnega števila zaposlenih naj bi bili znani šele čez nekaj mesecev.

Kaj pa je že znano in konkretno?

Dejstvo je, da bo imela nova družba, v okviru katere bosta delovala Večer in Dnevnik, skupaj kar približno 40-odstotni delež na trgu tiskanih medijev. Ta podatek je pomemben, kajti načeloma obstaja pravilo, da ima podjetje s tako visokim tržnim deležem običajno prevladujoč položaj na trgu, kar lahko privede tudi do zlorab. V tem konkretnem primeru je AVK očitno presodila, da to ni tako in da konkurenca ni ogrožena. Če se ustavimo malce pri številkah. V Dnevniku je zaposlenih 137 ljudi, v Večeru 112. V ljubljanskem časniku dnevno prodajo približno 21 tisoč izvodov, v mariborskem pa približno 19 tisoč. Vse te številke so precej primerljive, izjema je le poslovanje. Tu je občutno v ospredju Dnevnik, lani je namreč pridelal 677 tisoč evrov čistega dobička, Večer pa samo pet tisočakov.

Ali blagovni znamki Večer in Dnevnik ostajata?

Blagovni znamki, ki sta na slovenskem trgu prisotni pod tema imenoma že skoraj 70 let, ostajata, verjetno je to povsem logična odločitev, glede na to, da imata časnika geografsko povsem razdeljene bralce, kot smo dejali, Večer obvladuje  širše mariborsko, Dnevnik pa širše ljubljansko območje. Sinergije združitve se bo iskalo drugje. Po pričakovanjih bodo racionalizirali informativne vsebine, ki se podvajajo, oglasni prostor ter administracijo. Vendar je pot do tja je še dolga.

 


Aktualna tema

4428 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Zelena luč združitvi Dnevnika in Večera

29.07.2019

Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence.

Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev tretjega in četrtega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence

Skupna družba Dnevnika in Večera bo imela na oglaševalskem trgu tiskanih medijev kar 40-odstotni delež. In prav zato naj bi člani sveta Agencije za varstvo konkurence toliko časa premlevali o združitvi. Dnevnik in Večer sta namreč prvo namero o povezovanju najavili že pred natanko letom dni. Očitno je svet AVK zdaj vendarle presodil, da nova družba ne bo omejevala konkurence in ne bo zlorabila prevladujočega položaja. Glede na zaostrene razmere na medijskem trgu, ko se število kupcev dnevnih časopisov znižuje, obseg oglaševanja pa zmanjšuje, je združevanje pričakovana odločitev. Večer z naklado dobrih 19 tisoč in Dnevnik z več kot 21 tisoč izvodi lahko namreč s sinergijami izboljšata dobičkonosnost. Po nekaterih ocenah bi lahko tako družba samo z racionalizacijo stroškov dela prihranila milijon evrov. Oba časnika sta sicer lani skupno pridelala za približno poldrugi milijon čistega dobička. Sicer pa bi še naprej izhajala ločeno, kot Večer in Dnevnik, kar je pričakovano, glede na to, da imata vsak svoje bralce. Večer predvsem na mariborskem in Dnevnik na ljubljanskem območju. Vsak že skoraj 70 let. V novi družbi pa naj bi časnika združila moči pri urejanju zunanje in notranje politike ter športa, regionalne teme pa naj bi pokrivala ločeno. Vsaj delno bi se utegnili združiti tudi naročniški oddelki, trženje in administracija. Koliko zaposlenih bo odveč, je ta hip še nemogoče oceniti. Lastniki Bojan Petan iz DZS, ki ima v lasti Dnevnik, ter Uroš Hakl in Sašo Todorovič iz Večera, naj bi namreč povezovanje predvidoma komentirali šele po današnji uradni objavi Agencije za varstvo konkurence.

Iz oddaje Danes do trinajstih:

Na Agenciji za varstvo konkurence so danes potrdili, da so v primeru združevanja časopisnih hiš Dnevnik in Večer sprejeli odločitev. Vsebine odločbe ne želijo komentirati, dokler ta ne bo vročena stranki v postopku. Po naših informacijah naj bi sicer svet Agencije že v petek odobril združevanje Dnevnika in Večera oziroma naj bi soglašal z ustanovitvijo skupne družbe.

Ljubljanski Dnevnik in mariborski Večer načrtujeta v luči zaostrenih razmer na medijskem trgu združiti moči in ustanoviti skupno družbo. Soglasje ministrstva za kulturo sta podjetji prejeli že decembra lani, minuli petek pa, kot smo poročali, še odobritev Agencije za varstvo konkurence. Ta odobritev naj bi šla sicer precej na tesno, saj bo imela skupna družba kar 40-odstotni delež na oglaševalskem trgu tiskanih medijev. In čeprav obstaja pravilo, da ima podjetje s tako visokim tržnim deležem praviloma prevladujoč položaj na trgu, kar lahko privede do zlorab, je v tem primeru AVK, kot kaže, presodila, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnega časnika v državi ne bo problematična. Podrobnosti združitve še niso znane. Ta hip je jasno le, da bosta časopisni družbi blagovni znamki Dnevnik in Večer ohranili. V nasprotnem namreč tvegata zmanjšanje števila bralcev. Tudi sprememb pri vodenju obeh uredništev menda ni pričakovati. Kot so minuli teden pisale Finance, naj bi Dnevnikovo uredništvo v Ljubljani še naprej vodil Mirn Lesjak, Večerovo v Mariboru pa Matija Stepišnik. Za zdaj tudi ni znano, kdaj naj bi skupna družba zaživela, običajno je tak postopek razmeroma dolgotrajen.

Iz oddaje Dogodki in odmevi:

Agencija za varstvo konkurence je odobrila združitev časopisnih hiš Dnevnik in Večer oziroma je izdala dovoljenje za ustanovitev nove skupne družbe, ki se bo imenovala DV mediji. Dnevnik in Večer pa sta že podala skupno sporočilo za javnost, v katerem odločitev AVK pozdravljata, tako direktor večera Uroš Hakl kot predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan.

Uroša Hakla smo vprašali tudi, koliko zaposlenih bo po združitvi odveč oziroma katere službe se bodo podvajale, vendar nam je odgovoril, da teh odgovorov še ne more podati, proces združevanja se bo namreč zdaj šele začel, poleg tega je Dnevnik delniška družba, torej potrebuje še soglasje nadzornikov in skupščine, skratka odgovori glede morebiti odvečnega števila zaposlenih naj bi bili znani šele čez nekaj mesecev.

Kaj pa je že znano in konkretno?

Dejstvo je, da bo imela nova družba, v okviru katere bosta delovala Večer in Dnevnik, skupaj kar približno 40-odstotni delež na trgu tiskanih medijev. Ta podatek je pomemben, kajti načeloma obstaja pravilo, da ima podjetje s tako visokim tržnim deležem običajno prevladujoč položaj na trgu, kar lahko privede tudi do zlorab. V tem konkretnem primeru je AVK očitno presodila, da to ni tako in da konkurenca ni ogrožena. Če se ustavimo malce pri številkah. V Dnevniku je zaposlenih 137 ljudi, v Večeru 112. V ljubljanskem časniku dnevno prodajo približno 21 tisoč izvodov, v mariborskem pa približno 19 tisoč. Vse te številke so precej primerljive, izjema je le poslovanje. Tu je občutno v ospredju Dnevnik, lani je namreč pridelal 677 tisoč evrov čistega dobička, Večer pa samo pet tisočakov.

Ali blagovni znamki Večer in Dnevnik ostajata?

Blagovni znamki, ki sta na slovenskem trgu prisotni pod tema imenoma že skoraj 70 let, ostajata, verjetno je to povsem logična odločitev, glede na to, da imata časnika geografsko povsem razdeljene bralce, kot smo dejali, Večer obvladuje  širše mariborsko, Dnevnik pa širše ljubljansko območje. Sinergije združitve se bo iskalo drugje. Po pričakovanjih bodo racionalizirali informativne vsebine, ki se podvajajo, oglasni prostor ter administracijo. Vendar je pot do tja je še dolga.

 


08.03.2024

Pogled prek meje - živahno od Pliberka prek Ljubljane in Celovca do Proseka

Pri rojakih na avstrijskem Koroškem je te dni še posebej živahno. V Pliberku so se s praizvedbo plesno gledališke predstave V vsem sem nezmerna poklonili avstrijski literatki Christine Lavant. Idejni oče in režiser Zdravko Haderlap je zbral vrhunsko mednarodno zasedbo, v kateri je več slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk.


07.03.2024

Na turistični borzi v Berlinu Slovenija predstavila Novo Gorico

Danes v Berlinu poteka tretji in s tem zadnji dan turistične borze. Sejem velja za eno največjih prireditev za predstavitev turističnih destinacij. Slovenija se na njem predstavlja vsako leto, letos sta v središču umetnost in kultura. Slovenska turistična organizacija je zato k sodelovanju na predstavitvi povabila Novo Gorico kot Evropsko prestolnico kulture 2025. V slovenske roke pa je šlo tudi kar nekaj laskavih nagrad. Iz Berlina Maja Derčar.


05.03.2024

6.000 pacientov prejelo vabilo, ki jim lahko reši življenje

V Zdravstvenem domu Ljubljana so predstavili pilotni presejalni program za odkrivanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori; ta predstavlja najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka želodca, prispeva pa tudi k drugim težavam, kot so vnetja in razjede. Povabilo k udeležbi v programu je prejelo 6.000 naključnih pacientov v starosti od 30 do 34 let, ki jih bodo testirali na okužbo s to bakterijo in ob morebitnem pozitivnem rezultatu začeli z zdravljenjem. S podatki, ki jih bodo pridobili v sklopu presejalnega programa, pa bodo v naslednjih letih razvili tudi nov nacionalni presejalni program.


04.03.2024

Slovenska akademija znanosti in umetnosti weimarski knjižnici darovala izvod Biblie Slavice

Weimar je mesto v osrčju Nemčije v zvezni deželi Turingija, ki ima 66 tisoč prebivalcev. Mesto, po katerem nosi ime obdobje demokratične ureditve v Nemčiji med 1919 in 1933, ki se je iztekla v vzpon Hitlerja na oblast. Weimarska zgodovina je kulturno bogata. V obdobju razsvetljenstva so tam delovala velika imena književnosti in glasbe: Goethe, Schiller, Liszt. Pred dnevi pa je Slovenska akademija znanosti in umetnosti weimarski knjižnici darovala izvod Biblie Slavice.


01.03.2024

Bo v prihodnosti prevladovala gradnja lesenih montažnih hiš?

Podnebne spremembe so postale neizogibna realnost, njihov vpliv na okolje pa postaja vse bolj očiten tudi v Sloveniji. Poletje 2023 je ob tem izstopalo po velikem številu neurij in veliki količini padavin, ekstremni vremenski pojavi pa so vse bolj pogosti. Posledice podnebnih sprememb predstavljajo pomembne grožnje tradicionalnim gradbenim metodam, inovativne rešitve na področju gradnje bivalnih in javnih objektov pa so zato ključne. Med odgovori na podnebne spremembe so tudi lesene montažne gradnje, čemur pritrjuje tudi inženir Samo Steblovnik, predavatelj na Višji šoli za les in oblikovanje Maribor.


03.03.2024

Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst

Vsako leto 3. marca praznujemo Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst. Sam svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst so Združeni narodi razglasili v letu 2013, potem ko je bila prav na 3. marec že leta 1973, podpisana Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi in prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, s kratico CITES. Prosto živeče vrste nujno potrebujejo zaščito, saj se je na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave znašlo že skoraj 100.000 vrst prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ter več kot milijonu rastlinskih in živalskih vrst grozi izumrtje. Letošnji Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst nas nagovarja k raziskovanju in uporabi digitalnih tehnologij za ohranjanje prostoživečih vrst, trajnostno in zakonito trgovino s prosto živečimi vrstami ter sožitje človeka in prostoživečih vrst. Več v pogovoru Tadeja Bizilj s Primožem Glogovčanom z Zavoda RS za varstvo narave.


01.03.2024

Kamor je šel Stenmark, je šel tudi Vogelnik

V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem danes odpirajo prav posebno razstava o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser.


29.02.2024

Redek datum za dan redkih bolezni

Med redke bolezni uvrščamo bolezni, ki prizadenejo manj kot enega na 10 tisoč ljudi, kar 85% redkih bolezni pa prizadene eno osebo na milijon. V Sloveniji živi 120 tisoč oseb z redko boleznijo in v večini primerov učinkovitega zdravljenja zanje ni. Redke bolezni tudi težje prepoznajo oz. diagnosticirajo – v Evropski uniji je povprečen čas do postavitve diagnoze in zdravljenja 5 let. Ob današnji 10. nacionalni konferenci ob dnevu redkih bolezni se je Cirila Štuber pogovarjala s prof. Jožetom Faganelom, predsednikom Združenja za redke bolezni Slovenije.


27.02.2024

Neutolažljivi poljski kmetje nadaljujejo proteste

V Varšavi potekajo veliki protesti kmetov, prišlo je tudi do nekaj prerivanja s policisti. Po ocenah organizatorjev je v poljski prestolnici deset tisoč demonstrantov. Na enem od velikih transparentov piše MI KMETI, SVOBODNI POLJAKI, PRAVIMO: USTAVITE ZELENO NOROST. Sporočilo je namenjeno Bruslju, ta je tudi dovolil brezcarinski uvoz ukrajinskih pridelkov. Poljski kmetje v zdajšnjih razmerah ne vidijo prihodnosti. Je rešitev na vidiku? Na Prvem v pogovoru z dopisnico Majo Derčar.


27.02.2024

Kdo naj popusti? Vlada? Zdravniki?

Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini Slovenije traja že sedmi teden. Kako jo občutijo pacienti, kakšno mnenje imajo o njej državljani, s katerimi smo se pogovarjali? V tokratnem torkovem kontaktu s poslušalci smo iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se je slovensko zdravstvo znašlo v pat poziciji. Svoj vidik je prislavila tudi članica slovenske medicinske akademije profesorica doktorica Dušica Pahor. FOTO: Pixabay


26.02.2024

Posvet o ustanavljanju pokrajin v državnem svetu

Bi bila Slovenija bolj enakomerno razvita, bolj demokratična in učinkovitejša, če bi del nalog že opravljala v okviru pokrajin? Ob zapletih med podnebnimi, zdravstvenimi in drugimi krizami mnogi odgovorijo pritrdilno. Tudi, ko gre za razlike v razvitosti različnih delov države, je odgovor podoben. A politika ne najde soglasja o številu in središčih pokrajin in s tem ohranja neustavno stanje. Današnji posvet o pokrajinah v državnem svetu pa je izzval tudi razmislek o tem, ali priprava sprememb zakona o skladnem regionalnem razvoju tlakuje pot pokrajinam ali vodi stran od njih. Podrobneje Erika Štular.


26.02.2024

Lutke Mladje - 50 let neprekinjene lutkovne dejavnosti koroških Slovencev

Mrličožerec je naslov satirične zgodbe Ane Grilc, dejavne koroške Slovenke, študentke na Dunaju in novinarke, tesno povezane z lutkarstvom od najzgodnejših let. Ponosna je, da je napisala besedilo in skupaj z Julijo Urban prevzela režijo predstave, s katero se bodo poklonili pionirjem lutkarstva in vsem drugim ustvarjalcem v pol stoletni zgodovini skupine Lutke Mladje. "Kura je resnica in bodočnost je beljak", je eno od gesel predstave, ki govori o protislovenskem odnosu in o uporu slovenske narodne skupnosti proti asimilaciji. Upor je tudi živahna gledališka in lutkovna dejavnost, katere začeki segajo prav v skupino Lutke Mladje, nastalo pred pol stoletja v okviru Koroške dijaške zveze. Zgodba je zelo aktualna, pravi Ana Grilc, prepričana, da slovenski jezik na avstrijskem Koroškem izginja.


23.02.2024

90 let literarnega zgodovinarja dr. Matjaža Kmecla

Pred 90 leti se je v učiteljski družini v Dobovcu pod Kumom rodil kasnejši literarni zgodovinar in politik dr. Matjaž Kmecl. Diplomiral je na slavistiki ljubljanske univerze, leta 1970 doktoriral z disertacijo: Uvod v razlago sodobne slovenske novele in sedem let pozneje postal izredni, leta 1982 pa še redni profesor. Med letoma 1977 in 1979 je bil dekan Filozofske fakultete v Ljubljani. O razmišljanjih in nekaterih postajah ob ustvarjalni poti današnjega jubilanta pa več v prispevku, ki ga je pripravil Stane Kocutar.


22.02.2024

Hrvaška napihuje cene v kampih

Višje cene energije, hrane, storitev, tudi turističnih, so med drugim razlogi za visoke cene sezonskega najema v turističnih kampih po Evropi. Hrvaška pri tem ni nobena izjema, saj v nekaterih kampih na Jadranski obali napovedujejo celo do 30-odstotno zvišanje sezonskih pavšalov.


21.02.2024

Mednarodni dan turističnih vodnikov v znamenju promocijskih aktivnosti

Na današnji dan pred 39 leti so ustanovili Svetovno zvezo društev turističnih vodnikov in v spomin na ta dogodek so leta 1990 21. februar razglasili za mednarodni dan turističnih vodnikov. Za enega od nosilnih stebrov turizma, turistične vodnike, je ta dan namreč ena od prvih in hkrati najpomembnejša promocijska aktivnost v koledarskem letu. Na ta dan, oziroma te dni, se mnogi turistični vodniki po vsem turistično razvitem svetu predstavijo javnosti z lastnimi promocijskimi brezplačnimi vodenji.


20.02.2024

V EU številne dileme na področju zagotavljanja varnosti

V Münchnu se je konec tedna končala 60. varnostna konferenca. Zaznamovali so jo pozivi k dosegu miru v Gazi, v Ukrajini, zaznamovale pa so jo tudi številne izjave in napovedi o oboroževanju Evrope, o dvigu t. i. obrambnih sredstev. Pretekli teden je potekalo tudi zasedanje obrambnih ministrov Zveze Nato, tudi na tem zasedanju so govorili o obrambi, orožju, potrebi po zvišanju sredstev, ki jih države članice namenjajo oboroževanju, pa o potrebi po večji proizvodnji orožja, streliva ... Ali se je EU, tudi Nato, skratka Evropa – dejansko znašla pred številnimi dilemami na področju zagotavljanja varnosti? Kakšne razprave potekajo na diplomatskem parketu v evropskih institucijah? Kako se napovedi, povezane z oboroževanjem, skladajo s nižanjem gospodarske rasti, podnebno politiko? Več v pogovoru z našim bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem.


20.02.2024

Evropa se oborožuje – bi tudi v Sloveniji morali uvesti obvezno služenje vojaškega roka?

V Münchnu se je konec tedna končala 60. Svetovna varnostna konferenca, ki so jo zaznamovale številne izjave in napovedi o oboroževanju Evrope. Tudi sicer na različnih diplomatskih nivojih vodenja EU, zveze Nato in v razpravah med državami kaže, da je EU pred številnimi dilemami na področju zagotavljanja varnosti. Ali res obstaja velika nevarnost vojaškega spopada držav EU z Rusijo, kar naj bi tesno povezalo države v EU? Koliko denarja za obrambo namenja Slovenija? Ali drži, da vse več držav uvaja obvezno služenje vojaškega roka in ali bi ga morala uvesti tudi Slovenija? O tem v pogovoru s komentatorjem Robertom Škrjancem, svoja mnenja o ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka pa so povedali tudi poslušalci.


19.02.2024

Položaj slepih in slabovidnih se je v zadnjih treh desetletjih izboljšal

V Lizboni je pred dnevi potekala 12. generalna skupščina Evropske Zveze slepih. V okviru vsebinskega programa ter strateškega načrta delovanja Evropske Zveze Slepih je bila skupščina tudi volilna, saj so delegati iz več kot 40 držav članic zveze izbirali tudi novo vodstvo. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je kandidirala 2 kandidatki in obe sta prejeli podporo in glasove več kot 120 delegatov. Karolina Doltar Šmit je ponovno postala članica nominacijske komisije EBU, Anja Uršič pa je je dobila tretje največje število glasov delegatov od 12 kandidatov za 8 prostih mest med člani in članicami upravnega odbora EBU. Anja Uršič je v pogovoru z Markom Rozmanom v parih besedah obrazložila pomen same izvolitve oziroma kakšna je njena vloga v upravnem odboru.


19.02.2024

Bela Fleck

Jane Weber in Andrej Prezelj sta govorila o koncertu grammyjevca Bele Flecka, ki je bil 17.2.2024 v Čakovcu na Hrvaškem. Gre za enega pomembnejših ameriških glasbenikov zadnjih desetletij.


16.02.2024

Goran Novkovič: Od garaže do globalnih šampionov

Slovensko gospodarstvo se je v zadnjih letih močno prestrukturiralo, ugotavlja uredništvo revije Podjetna Slovenija v danes objavljeni analizi. Pred 30 leti so mnogi podjetniki začenjali z rojevanjem slovenskega podjetniškega okolja svojo pot v garaži, danes med njimi najdemo globalni šampioni, ki s svojimi nišnimi produkti konkurirajo na mednarodnem trgu. Med 600 največjimi slovenskimi podjetji po zadnjih objavljenih bilancah jih je kar 189 v lasti podjetnic in podjetnikov. To je po besedah odgovornega urednika Podjetne Slovenije Gorana Novkoviča za domače gospodarsko okolje zelo dober podatek, še bolj spodbudno pa je, da jih bo na to lestvico še več vstopilo v naslednjih letih. O tem, zakaj so ti podjetniki pomembni za Slovenijo, zakaj vztrajajo v domačem okolju, ki je davčno manj predvidljivo in manj ugodno, kako pomagajo pri regeneraciji gospodarstva in koliko je v podjetniških vrstah žensk? O teh vprašanjih se je Aleš Kocjan pogovarjal z Goranom Novkovičem.


Stran 11 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov