Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence.
Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev tretjega in četrtega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence
Skupna družba Dnevnika in Večera bo imela na oglaševalskem trgu tiskanih medijev kar 40-odstotni delež. In prav zato naj bi člani sveta Agencije za varstvo konkurence toliko časa premlevali o združitvi. Dnevnik in Večer sta namreč prvo namero o povezovanju najavili že pred natanko letom dni. Očitno je svet AVK zdaj vendarle presodil, da nova družba ne bo omejevala konkurence in ne bo zlorabila prevladujočega položaja. Glede na zaostrene razmere na medijskem trgu, ko se število kupcev dnevnih časopisov znižuje, obseg oglaševanja pa zmanjšuje, je združevanje pričakovana odločitev. Večer z naklado dobrih 19 tisoč in Dnevnik z več kot 21 tisoč izvodi lahko namreč s sinergijami izboljšata dobičkonosnost. Po nekaterih ocenah bi lahko tako družba samo z racionalizacijo stroškov dela prihranila milijon evrov. Oba časnika sta sicer lani skupno pridelala za približno poldrugi milijon čistega dobička. Sicer pa bi še naprej izhajala ločeno, kot Večer in Dnevnik, kar je pričakovano, glede na to, da imata vsak svoje bralce. Večer predvsem na mariborskem in Dnevnik na ljubljanskem območju. Vsak že skoraj 70 let. V novi družbi pa naj bi časnika združila moči pri urejanju zunanje in notranje politike ter športa, regionalne teme pa naj bi pokrivala ločeno. Vsaj delno bi se utegnili združiti tudi naročniški oddelki, trženje in administracija. Koliko zaposlenih bo odveč, je ta hip še nemogoče oceniti. Lastniki Bojan Petan iz DZS, ki ima v lasti Dnevnik, ter Uroš Hakl in Sašo Todorovič iz Večera, naj bi namreč povezovanje predvidoma komentirali šele po današnji uradni objavi Agencije za varstvo konkurence.
Na Agenciji za varstvo konkurence so danes potrdili, da so v primeru združevanja časopisnih hiš Dnevnik in Večer sprejeli odločitev. Vsebine odločbe ne želijo komentirati, dokler ta ne bo vročena stranki v postopku. Po naših informacijah naj bi sicer svet Agencije že v petek odobril združevanje Dnevnika in Večera oziroma naj bi soglašal z ustanovitvijo skupne družbe.
Ljubljanski Dnevnik in mariborski Večer načrtujeta v luči zaostrenih razmer na medijskem trgu združiti moči in ustanoviti skupno družbo. Soglasje ministrstva za kulturo sta podjetji prejeli že decembra lani, minuli petek pa, kot smo poročali, še odobritev Agencije za varstvo konkurence. Ta odobritev naj bi šla sicer precej na tesno, saj bo imela skupna družba kar 40-odstotni delež na oglaševalskem trgu tiskanih medijev. In čeprav obstaja pravilo, da ima podjetje s tako visokim tržnim deležem praviloma prevladujoč položaj na trgu, kar lahko privede do zlorab, je v tem primeru AVK, kot kaže, presodila, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnega časnika v državi ne bo problematična. Podrobnosti združitve še niso znane. Ta hip je jasno le, da bosta časopisni družbi blagovni znamki Dnevnik in Večer ohranili. V nasprotnem namreč tvegata zmanjšanje števila bralcev. Tudi sprememb pri vodenju obeh uredništev menda ni pričakovati. Kot so minuli teden pisale Finance, naj bi Dnevnikovo uredništvo v Ljubljani še naprej vodil Mirn Lesjak, Večerovo v Mariboru pa Matija Stepišnik. Za zdaj tudi ni znano, kdaj naj bi skupna družba zaživela, običajno je tak postopek razmeroma dolgotrajen.
Agencija za varstvo konkurence je odobrila združitev časopisnih hiš Dnevnik in Večer oziroma je izdala dovoljenje za ustanovitev nove skupne družbe, ki se bo imenovala DV mediji. Dnevnik in Večer pa sta že podala skupno sporočilo za javnost, v katerem odločitev AVK pozdravljata, tako direktor večera Uroš Hakl kot predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan.
Uroša Hakla smo vprašali tudi, koliko zaposlenih bo po združitvi odveč oziroma katere službe se bodo podvajale, vendar nam je odgovoril, da teh odgovorov še ne more podati, proces združevanja se bo namreč zdaj šele začel, poleg tega je Dnevnik delniška družba, torej potrebuje še soglasje nadzornikov in skupščine, skratka odgovori glede morebiti odvečnega števila zaposlenih naj bi bili znani šele čez nekaj mesecev.
Kaj pa je že znano in konkretno?
Dejstvo je, da bo imela nova družba, v okviru katere bosta delovala Večer in Dnevnik, skupaj kar približno 40-odstotni delež na trgu tiskanih medijev. Ta podatek je pomemben, kajti načeloma obstaja pravilo, da ima podjetje s tako visokim tržnim deležem običajno prevladujoč položaj na trgu, kar lahko privede tudi do zlorab. V tem konkretnem primeru je AVK očitno presodila, da to ni tako in da konkurenca ni ogrožena. Če se ustavimo malce pri številkah. V Dnevniku je zaposlenih 137 ljudi, v Večeru 112. V ljubljanskem časniku dnevno prodajo približno 21 tisoč izvodov, v mariborskem pa približno 19 tisoč. Vse te številke so precej primerljive, izjema je le poslovanje. Tu je občutno v ospredju Dnevnik, lani je namreč pridelal 677 tisoč evrov čistega dobička, Večer pa samo pet tisočakov.
Ali blagovni znamki Večer in Dnevnik ostajata?
Blagovni znamki, ki sta na slovenskem trgu prisotni pod tema imenoma že skoraj 70 let, ostajata, verjetno je to povsem logična odločitev, glede na to, da imata časnika geografsko povsem razdeljene bralce, kot smo dejali, Večer obvladuje širše mariborsko, Dnevnik pa širše ljubljansko območje. Sinergije združitve se bo iskalo drugje. Po pričakovanjih bodo racionalizirali informativne vsebine, ki se podvajajo, oglasni prostor ter administracijo. Vendar je pot do tja je še dolga.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence.
Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev tretjega in četrtega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence
Skupna družba Dnevnika in Večera bo imela na oglaševalskem trgu tiskanih medijev kar 40-odstotni delež. In prav zato naj bi člani sveta Agencije za varstvo konkurence toliko časa premlevali o združitvi. Dnevnik in Večer sta namreč prvo namero o povezovanju najavili že pred natanko letom dni. Očitno je svet AVK zdaj vendarle presodil, da nova družba ne bo omejevala konkurence in ne bo zlorabila prevladujočega položaja. Glede na zaostrene razmere na medijskem trgu, ko se število kupcev dnevnih časopisov znižuje, obseg oglaševanja pa zmanjšuje, je združevanje pričakovana odločitev. Večer z naklado dobrih 19 tisoč in Dnevnik z več kot 21 tisoč izvodi lahko namreč s sinergijami izboljšata dobičkonosnost. Po nekaterih ocenah bi lahko tako družba samo z racionalizacijo stroškov dela prihranila milijon evrov. Oba časnika sta sicer lani skupno pridelala za približno poldrugi milijon čistega dobička. Sicer pa bi še naprej izhajala ločeno, kot Večer in Dnevnik, kar je pričakovano, glede na to, da imata vsak svoje bralce. Večer predvsem na mariborskem in Dnevnik na ljubljanskem območju. Vsak že skoraj 70 let. V novi družbi pa naj bi časnika združila moči pri urejanju zunanje in notranje politike ter športa, regionalne teme pa naj bi pokrivala ločeno. Vsaj delno bi se utegnili združiti tudi naročniški oddelki, trženje in administracija. Koliko zaposlenih bo odveč, je ta hip še nemogoče oceniti. Lastniki Bojan Petan iz DZS, ki ima v lasti Dnevnik, ter Uroš Hakl in Sašo Todorovič iz Večera, naj bi namreč povezovanje predvidoma komentirali šele po današnji uradni objavi Agencije za varstvo konkurence.
Na Agenciji za varstvo konkurence so danes potrdili, da so v primeru združevanja časopisnih hiš Dnevnik in Večer sprejeli odločitev. Vsebine odločbe ne želijo komentirati, dokler ta ne bo vročena stranki v postopku. Po naših informacijah naj bi sicer svet Agencije že v petek odobril združevanje Dnevnika in Večera oziroma naj bi soglašal z ustanovitvijo skupne družbe.
Ljubljanski Dnevnik in mariborski Večer načrtujeta v luči zaostrenih razmer na medijskem trgu združiti moči in ustanoviti skupno družbo. Soglasje ministrstva za kulturo sta podjetji prejeli že decembra lani, minuli petek pa, kot smo poročali, še odobritev Agencije za varstvo konkurence. Ta odobritev naj bi šla sicer precej na tesno, saj bo imela skupna družba kar 40-odstotni delež na oglaševalskem trgu tiskanih medijev. In čeprav obstaja pravilo, da ima podjetje s tako visokim tržnim deležem praviloma prevladujoč položaj na trgu, kar lahko privede do zlorab, je v tem primeru AVK, kot kaže, presodila, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnega časnika v državi ne bo problematična. Podrobnosti združitve še niso znane. Ta hip je jasno le, da bosta časopisni družbi blagovni znamki Dnevnik in Večer ohranili. V nasprotnem namreč tvegata zmanjšanje števila bralcev. Tudi sprememb pri vodenju obeh uredništev menda ni pričakovati. Kot so minuli teden pisale Finance, naj bi Dnevnikovo uredništvo v Ljubljani še naprej vodil Mirn Lesjak, Večerovo v Mariboru pa Matija Stepišnik. Za zdaj tudi ni znano, kdaj naj bi skupna družba zaživela, običajno je tak postopek razmeroma dolgotrajen.
Agencija za varstvo konkurence je odobrila združitev časopisnih hiš Dnevnik in Večer oziroma je izdala dovoljenje za ustanovitev nove skupne družbe, ki se bo imenovala DV mediji. Dnevnik in Večer pa sta že podala skupno sporočilo za javnost, v katerem odločitev AVK pozdravljata, tako direktor večera Uroš Hakl kot predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan.
Uroša Hakla smo vprašali tudi, koliko zaposlenih bo po združitvi odveč oziroma katere službe se bodo podvajale, vendar nam je odgovoril, da teh odgovorov še ne more podati, proces združevanja se bo namreč zdaj šele začel, poleg tega je Dnevnik delniška družba, torej potrebuje še soglasje nadzornikov in skupščine, skratka odgovori glede morebiti odvečnega števila zaposlenih naj bi bili znani šele čez nekaj mesecev.
Kaj pa je že znano in konkretno?
Dejstvo je, da bo imela nova družba, v okviru katere bosta delovala Večer in Dnevnik, skupaj kar približno 40-odstotni delež na trgu tiskanih medijev. Ta podatek je pomemben, kajti načeloma obstaja pravilo, da ima podjetje s tako visokim tržnim deležem običajno prevladujoč položaj na trgu, kar lahko privede tudi do zlorab. V tem konkretnem primeru je AVK očitno presodila, da to ni tako in da konkurenca ni ogrožena. Če se ustavimo malce pri številkah. V Dnevniku je zaposlenih 137 ljudi, v Večeru 112. V ljubljanskem časniku dnevno prodajo približno 21 tisoč izvodov, v mariborskem pa približno 19 tisoč. Vse te številke so precej primerljive, izjema je le poslovanje. Tu je občutno v ospredju Dnevnik, lani je namreč pridelal 677 tisoč evrov čistega dobička, Večer pa samo pet tisočakov.
Ali blagovni znamki Večer in Dnevnik ostajata?
Blagovni znamki, ki sta na slovenskem trgu prisotni pod tema imenoma že skoraj 70 let, ostajata, verjetno je to povsem logična odločitev, glede na to, da imata časnika geografsko povsem razdeljene bralce, kot smo dejali, Večer obvladuje širše mariborsko, Dnevnik pa širše ljubljansko območje. Sinergije združitve se bo iskalo drugje. Po pričakovanjih bodo racionalizirali informativne vsebine, ki se podvajajo, oglasni prostor ter administracijo. Vendar je pot do tja je še dolga.
Na Prešernov dan kulturne ustanove že tradicionalno pripravijo pester program in brezplačno odprejo svoja vrata. Nekaj utrinkov iz Ljubljane je ujela Iza Pevec.
V Prešernovem času je bilo v mestu veliko gostiln, pesnik pa je rad obiskoval zdaj eno, zdaj drugo, saj je v vsaki našel nekaj za svojo radovedno nrav. Resno poezijo je pisal doma, v krčmah pa se je sprostil, saj so ob vinu “cvetele kosmate šale in kvante”, tako piše literarni zgodovinar profesor doktor Miran Hladnik. Zbirnik ljubljanskih gostiln, ki jih je najraje obiskoval poet France Prešeren, in zgodbe, ki so se pletle v teh gostilnah, pa je zbral etnolog, dr. Janez Bogataj.
Pomembno vlogo pri ohranjanju spomina in dediščine našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna ima tudi Prešernov muzej. V Prešernovi hiši, ki jo na leto obišče največ obiskovalcev, je na ogled razstava Začetki Gorenjskega muzeja in predstavljanje Prešernovih nagrajencev. Gorenjski muzej je lani obiskalo več kot 123500 obiskovalcev. Pod njegovo okrilje sodijo tudi muzej Tomaža Godca, Oplenova hiša in Planšarski muzej v Bohinju. Z razstavo Mi ne hranimo v oblaku – 70 let Gorenjskega muzeja, ki so jo postavili na ogled ob letošnjem kulturnem prazniku, pa Gorenjski muzej začenja praznično leto.
Internet, globalno omrežje, v katerega večina od nas neprestano vstopa, ima številne dobre lastnosti, na primer dostopnost informacij. Internet pa ima tudi številne slabe strani, na primer pasti, ki prežijo na otroke in mladostnike. Februar je mesec varne rabe interneta, 7. februar pa dan varne rabe interneta. O tem z Ajdo Petek iz Safe.si, točke osveščanja o varni rabi interneta.
Na letošnjem Eurosongu v Liverpoolu nas bo zastopala skupina Joker Out s skladbo Carpe Diem (Izkoristi dan). Člana skupine - pevec Bojan Cvjetićanin in basist Nace Jordan sta v pogovoru z Anjo Rupel spregovorila o pričakovanjih in pripravah na nastop, pritiskih, snemanju skladbe v Hamburgu, pa tudi o odločitvi, da jo bodo evropski publiki predstavili v slovenščini.
RTV Slovenija je del evropskega projekta SELSI za razvoj govorjenega lahkega jezika. Cilj dveletnega projekta SELSI – Govorjeni lahki jezik za družbeno inkluzijo - je razviti priporočila in strategije za govorjeni lahki jezik. Do zdaj se je lahki jezik raziskovalo in uporabljalo skoraj izključno v pisani besedi. Več o projektu in s čim vse se ukvarjajo v Službi za dostopnost programov na RTV Slovenija je Petri Medved v pogovoru povedala Veronika Rot.
Ob potresih v Siriji in Turčiji smo ponovno spoznali moč narave. Ob tem ne smemo pozabiti, da je na potresno ogroženem območju tudi Slovenija. Na Agenciji RS za okolje letno zaznajo okoli 2000 večinoma manjših potresov, zaznali so tudi današnje v Siriji in Turčiji. Rušilni potresi so v preteklosti že pustošili tudi pri nas. Čeprav jih ne moremo napovedati, se nanje lahko učinkovito pripravimo s protipotresno gradnjo. Po nekaterih ocenah je pri nas potresno ogroženih tudi do 60.000 objektov, samo v Ljubljani vsaj 400. Kako potresno odporna je stavba, je odvisno tudi od tega, kdaj je bila zgrajena.
Marko Bručan, podpredsednik mednarodne komisije za reševalne pse pri mednarodni kinološki zvezi FCI, je že od prve objave o potresu v Siriji in Turčiji v pripravljenosti. Poročali smo že o nizozemskih in romunskih reševalcih kot prvih tujih reševalcih na terenu. Bi tudi Slovenija lahko pomagala na takšen način?
Vsako leto po državi poteka sistematično pregledovanje in izvajanje meritev radona. Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji zagotavlja izvajanje meritev v zasebnih hišah in stanovanjih v tistih občinah, ki so na področjih z več radona ter v šolah in vrtcih po Sloveniji. Ocenjujejo, da je vsak deseti rak na pljučih posledica radona oziroma njegovih razpadnih produktov. Več v pogovoru razlaga dr. Gregor Omahen, predstojnik Centra za fizikalne meritve na Zavodu za varstvo pri delu.
V Baasmu v Severnem Porenju-Vestfaliji, kakih 10 ur vožnje z avtomobilom iz Slovenije in čisto blizu meje z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, je od petka potekalo medgeneracijsko srečanje Slovencev, ki živijo v tem delu Nemčije. Srečanje, ki se je končalo danes, je organiziralo društvo Slovenski zvon iz Krefelda. Na njem so se zbrali Slovenci več generacij, med njimi učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Severnem Porenju Vestfaliji, prišla je tudi družina iz slovenskega kraja Vitomarci, ki je pobraten s Krefeldom. Tam je bila tudi ekipa Prvega. Nekaj sogovornic je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Svetovni dan boja proti raku, ki ga obeležujemo danes, opozarja na neenakosti pri obravnavi bolnikov z rakom. Ob tem sta Evropska komisija in OECD izdali poročilo o stanju neenakosti na področju raka, ki za Slovenijo ugotavlja, da je enakost oskrbe bolnikov z rakom sicer na visoki ravni, več naporov pa moramo namenjati preventivi in hitri diagnostiki.
Združenje Manager je naziv mladi menedžer leta 2022 podelilo Primožu Zelenšku, sicer soustanovitelju in direktorju trboveljskega podjetja Chipolo, ki je pred desetletjem izdelalo in dalo na trg sicer »majhno stvarco«, ki pa rešuje veliko težav. Predvsem težav vseh raztresenih in pozabljivih, tistih, ki stalno nekaj iščejo, če drugega ne, te ali one ključe. Dobitnika tokratnega priznanja je pred mikrofon povabila zasavska dopisnica Karmen Štrancar Rajevec.
Škofjeloški Loški oder praznuje 120 - letnico, ki jo bodo drevi obeležili s slavnostno prireditvijo, posvečeno tudi slovenskemu kulturnemu prazniku. V prvi uprizoritvi Mlini pod zemljo so igrali zgolj moški, v poznih osemdesetih letih je postalo polpoklicno gledališče, ki so se mu pridružili poklicni režiserji, lektor, scenografi in ostali gledališki delavci. Vsi igralci pa so gledališču predani ljubiteljsko. Med njimi je tudi večkrat nagrajeni igralec in predsednik Kulturnega društva Loški oder Matej Čujovič, sicer vrhovni sodnik, ki je v treh desetletjih odigral 630 predstav. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.
Končal se je enoletni projekt, ki ga je organizirala Založba Beletrina, »Meje mojega jezika niso meje mojega sveta«. Pridružilo se mu je več kot 40 gluhih in naglušnih udeležencev iz Društva gluhih in naglušnih Ljubljana, Mestnega društva gluhih Ljubljana, Društva oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine ter Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske. Projekt je bil namenjen temu, da se kultura, s poudarkom na literaturi, približa ljudem z okvarami sluha. Udeležence so spodbudili, da se še sami preizkusijo v ustvarjanju poezije in proze v slovenskem znakovnem jeziku. Več pa v prispevku Petre Medved.
Zdaj pa nekaj besed o gostovanju oz. prezimovanju milijonske jate pinož v Sloveniji. Po štirih letih smo letos v Sloveniji ponovno priča temu veličastnemu dogodku. Nazadnje je 2-5 milijonska jata pri nas prezimovala v zimi 2018/19. Takrat so prenočevale v gozdu blizu kraja Polšnik, letos pa so za svoje prenočišče izbrale gozd v bližini vasi Bočna. Maks Sešlar, član Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije se je podal na pot iskanja jate – kako jim je sledil, kako je sploh vedel, da so prišle, od kod prihajajo in kaj jih pritegne na prezimovališču, je povedal Cirili Štuber.
Slabe in dobre novice. Zdravnik Miran Brvar (CKTF), kemičarka Tanja Koleša (ARSO), fizik Alberto Gonzalez Ortiz (EEA)
Kakšni so prvi učinki zakona o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti in kako spreminjajo delo Agencije za raziskovalno dejavnost
V Benetkah so se decembra lani odločili za natančen preventivni pregled vseh njenih umetniških del. Gre po večini za freske in druge slike iz 16. in poznejših stoletij. Poseg je po svoje za precedens, zlasti v Italiji, kjer umetniških zakladov ne manjka, njihove prenove pa se po večini lotijo šele potem, ko so vidno dotrajani. S tem posegom skušajo restavratorji ugotoviti, kateri deli poslikav oziroma fresk so morda do te mere dotrajani, da potrebujejo takojšen poseg – predvsem pa hočejo preprečiti nepovratno škodo, ki bi se lahko zgodila v prihodnje. Restavratorji namreč dobro poznajo, recimo, dinamiko dotrajanja fresk: ne gre samo za bledenje barv, gre zlasti za odstopanje poslikanega ometa, ki se začne z nevidnimi »mehurčki« med poslikanim ometom in zidom. Z dopisnikom iz Rima Jankom Petrovcem se je pogovarjala Darja Groznik.
V zadnjih dneh več govorimo o kriminalnih združbah v naši regiji. In zaradi končne obsodbe primera Balkanski bojevnik kakor tudi zaradi domnevnega mafijskega strelskega obračuna v Ljubljani, kjer naj bi neuradno potekal strelski obračun kavaškega plana. Novinarka in penologinjo Damijana Žist že dlje časa spremlja delovanja kriminalnih združb v Sloveniji, kakor tudi sodne postopke zoper njih na sodiščih.
O satiri, oddaji Kaj dogaja, o Tilnu Artaču
Neveljaven email naslov