20. avgusta leta 1980 se je italijanski – sam bi si rekel južnotirolski – alpinist Reinhold Messner kot prvi samostojno povzpel na Mount Everest brez dodatnega kisika. Podoben podvig mu je uspel že dobri dve leti pred tem, 8. maja 1978, ko je na streho sveta stopil skupaj s Petrom Habelerjem, prav tako brez dodatnega kisika, čeprav so vsi zdravniki govorili, da to ni mogoče. Od obletnici Messnerjevega solo podviga vam v Torkovem kvizu v poslušanje ponujamo nekaj odlomkov iz intervjuja s tem legendarnim alpinistom, posnetega leta 2012.

Iz pogovora z alpinistično legendo Reinholdom Messnerjem

Dvajsetega avgusta leta 1980 se je italijanski – sam bi si rekel južnotirolski – alpinist Reinhold Messner prvi samostojno povzpel na Mont Everest brez dodatnega kisika. Podoben podvig mu je uspel že dobri dve leti pred tem, 8. maja 1978, ko je na streho sveta stopil skupaj s Petrom Habelerjem, prav tako brez dodatnega kisika, čeprav so vsi zdravniki govorili, da to ni mogoče. Od obletnici Messnerjevega solističnega podviga vam v Torkovem kvizu v poslušanje ponujamo nekaj odlomkov iz intervjuja s tem legendarnim alpinistom, posnetega leta 2012.

Reinhold Messner bo čez slab mesec dopolnil 75 let, še vedno piše, predava, ima svojo biokmetijo, na kateri goji tudi jake. Najbolj pa je ponosen na šest prav posebnih gorskih muzejev in na fundacijo, s katero podpira gorska ljudstva v Aziji, Južni Ameriki, vzhodni Afriki … Manj znano je, da je bil pet let poslanec v Evropskem parlamentu, je tudi velik zagovornik avtonomije Južne Tirolske. Kljub temu pa Reinholda Messnerja poznamo predvsem po njegovih alpinističnih podvigih. In ne le, da je prvi sam splezal na vrh Mont Everesta brez dodatnega kisika, prvi se je povzpel tudi na vseh 14 osemtisočakov, peš je prečkal Antarktiko, Grenlandijo, puščavo Gobi … Nikoli ni bil povprečen, vedno je izstopal, želel je tja, kamor drugi ne morejo.

“Najprej moram reči, da sem privilegiran. Imel sem sredstva, čas, navdušenje, da sem lahko počel stvari, ki jih ni mogel nihče drug, ker je večina ljudi dovolj pametnih, da živijo običajno življenje. Spoštujem vse tiste ljudi, ki so prav tako sanjali, da bi na primer prečkali Antarktiko ali splezali na Mont Everest, a so raje zgradili hišo, pripeljali dva otroka do fakultete … To je prav tako dosežek, svojih uspehov ne cenim bolj kot uspehov drugih.”

Seveda pa ne uspe vedno, približno 40 odstotkov Messnerjevih vzponov in drugih ekspedicij se je končalo neuspešno, pravi sam, ampak neuspehi ostajajo v ozadju. So pa prav neuspehi pomembna učna lekcija, celo močnejša izkušnja kot uspeh. Pri neuspehu namreč cilj ostane.

“Uspešen sem bil le zato, ker sem tolikokrat poskusil. Kdor si ne upa tvegati neuspeha, ne bo nikoli uspel.”

»V modi je alpinizem po tekočem traku, klasični se izgublja,« je Messner zapisal v eni od svojih številnih knjig. In še da plezanje in visokogorski alpinizem postajata turizem, celo Mont Everest je ponižan na raven prodajnega izdelka, a brez lastne odgovornosti in izpostavljenosti ne moremo dobiti prave izkušnje.

“Za alpinizem po tradiciji, iz katere je izšel, potrebujemo tri sestavine – kot pri kuhi. Da je alpinizem pravi, potrebuje težavnost, ki jo moram premagati. Če težavnost odstranim, na primer z lestvijo, potem to ni več pravi alpinizem, ampak je turizem. Gore skušajo nekateri urediti kot Disneyland, kjer bi vsak lahko igral svojo igro.”

In ja, tudi Mont Everest vse bolj postaja turistična atrakcija, kar pa seveda s seboj prinaša tragične posledice. Letošnja sezona vzponov na najvišji vrh sveta je bila tako ena najsmrtonosnejših v zadnjih letih. Samo letos pomladi je na 8 849 metrov visoki gori umrlo enajst plezalcev. Zato nepalske oblasti zdaj obljubljajo strožja pravila za vzpon na Everest, od plezalcev bodo zahtevali več izkušenj s plezanjem v visokogorju, krepko pa bodo zvišali tudi ceno dovolilnice za vzpon.

Celoten intervju z Reinholdom Messnerjem, posnet leta 2012 v Bolzanu, lahko poslušate tukaj ali preberete tukaj.