Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
20. avgusta leta 1980 se je italijanski – sam bi si rekel južnotirolski – alpinist Reinhold Messner kot prvi samostojno povzpel na Mount Everest brez dodatnega kisika. Podoben podvig mu je uspel že dobri dve leti pred tem, 8. maja 1978, ko je na streho sveta stopil skupaj s Petrom Habelerjem, prav tako brez dodatnega kisika, čeprav so vsi zdravniki govorili, da to ni mogoče. Od obletnici Messnerjevega solo podviga vam v Torkovem kvizu v poslušanje ponujamo nekaj odlomkov iz intervjuja s tem legendarnim alpinistom, posnetega leta 2012.
Iz pogovora z alpinistično legendo Reinholdom Messnerjem
Dvajsetega avgusta leta 1980 se je italijanski – sam bi si rekel južnotirolski – alpinist Reinhold Messner prvi samostojno povzpel na Mont Everest brez dodatnega kisika. Podoben podvig mu je uspel že dobri dve leti pred tem, 8. maja 1978, ko je na streho sveta stopil skupaj s Petrom Habelerjem, prav tako brez dodatnega kisika, čeprav so vsi zdravniki govorili, da to ni mogoče. Od obletnici Messnerjevega solističnega podviga vam v Torkovem kvizu v poslušanje ponujamo nekaj odlomkov iz intervjuja s tem legendarnim alpinistom, posnetega leta 2012.
Reinhold Messner bo čez slab mesec dopolnil 75 let, še vedno piše, predava, ima svojo biokmetijo, na kateri goji tudi jake. Najbolj pa je ponosen na šest prav posebnih gorskih muzejev in na fundacijo, s katero podpira gorska ljudstva v Aziji, Južni Ameriki, vzhodni Afriki … Manj znano je, da je bil pet let poslanec v Evropskem parlamentu, je tudi velik zagovornik avtonomije Južne Tirolske. Kljub temu pa Reinholda Messnerja poznamo predvsem po njegovih alpinističnih podvigih. In ne le, da je prvi sam splezal na vrh Mont Everesta brez dodatnega kisika, prvi se je povzpel tudi na vseh 14 osemtisočakov, peš je prečkal Antarktiko, Grenlandijo, puščavo Gobi … Nikoli ni bil povprečen, vedno je izstopal, želel je tja, kamor drugi ne morejo.
“Najprej moram reči, da sem privilegiran. Imel sem sredstva, čas, navdušenje, da sem lahko počel stvari, ki jih ni mogel nihče drug, ker je večina ljudi dovolj pametnih, da živijo običajno življenje. Spoštujem vse tiste ljudi, ki so prav tako sanjali, da bi na primer prečkali Antarktiko ali splezali na Mont Everest, a so raje zgradili hišo, pripeljali dva otroka do fakultete … To je prav tako dosežek, svojih uspehov ne cenim bolj kot uspehov drugih.”
Seveda pa ne uspe vedno, približno 40 odstotkov Messnerjevih vzponov in drugih ekspedicij se je končalo neuspešno, pravi sam, ampak neuspehi ostajajo v ozadju. So pa prav neuspehi pomembna učna lekcija, celo močnejša izkušnja kot uspeh. Pri neuspehu namreč cilj ostane.
“Uspešen sem bil le zato, ker sem tolikokrat poskusil. Kdor si ne upa tvegati neuspeha, ne bo nikoli uspel.”
»V modi je alpinizem po tekočem traku, klasični se izgublja,« je Messner zapisal v eni od svojih številnih knjig. In še da plezanje in visokogorski alpinizem postajata turizem, celo Mont Everest je ponižan na raven prodajnega izdelka, a brez lastne odgovornosti in izpostavljenosti ne moremo dobiti prave izkušnje.
“Za alpinizem po tradiciji, iz katere je izšel, potrebujemo tri sestavine – kot pri kuhi. Da je alpinizem pravi, potrebuje težavnost, ki jo moram premagati. Če težavnost odstranim, na primer z lestvijo, potem to ni več pravi alpinizem, ampak je turizem. Gore skušajo nekateri urediti kot Disneyland, kjer bi vsak lahko igral svojo igro.”
In ja, tudi Mont Everest vse bolj postaja turistična atrakcija, kar pa seveda s seboj prinaša tragične posledice. Letošnja sezona vzponov na najvišji vrh sveta je bila tako ena najsmrtonosnejših v zadnjih letih. Samo letos pomladi je na 8 849 metrov visoki gori umrlo enajst plezalcev. Zato nepalske oblasti zdaj obljubljajo strožja pravila za vzpon na Everest, od plezalcev bodo zahtevali več izkušenj s plezanjem v visokogorju, krepko pa bodo zvišali tudi ceno dovolilnice za vzpon.
Celoten intervju z Reinholdom Messnerjem, posnet leta 2012 v Bolzanu, lahko poslušate tukaj ali preberete tukaj.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
20. avgusta leta 1980 se je italijanski – sam bi si rekel južnotirolski – alpinist Reinhold Messner kot prvi samostojno povzpel na Mount Everest brez dodatnega kisika. Podoben podvig mu je uspel že dobri dve leti pred tem, 8. maja 1978, ko je na streho sveta stopil skupaj s Petrom Habelerjem, prav tako brez dodatnega kisika, čeprav so vsi zdravniki govorili, da to ni mogoče. Od obletnici Messnerjevega solo podviga vam v Torkovem kvizu v poslušanje ponujamo nekaj odlomkov iz intervjuja s tem legendarnim alpinistom, posnetega leta 2012.
Iz pogovora z alpinistično legendo Reinholdom Messnerjem
Dvajsetega avgusta leta 1980 se je italijanski – sam bi si rekel južnotirolski – alpinist Reinhold Messner prvi samostojno povzpel na Mont Everest brez dodatnega kisika. Podoben podvig mu je uspel že dobri dve leti pred tem, 8. maja 1978, ko je na streho sveta stopil skupaj s Petrom Habelerjem, prav tako brez dodatnega kisika, čeprav so vsi zdravniki govorili, da to ni mogoče. Od obletnici Messnerjevega solističnega podviga vam v Torkovem kvizu v poslušanje ponujamo nekaj odlomkov iz intervjuja s tem legendarnim alpinistom, posnetega leta 2012.
Reinhold Messner bo čez slab mesec dopolnil 75 let, še vedno piše, predava, ima svojo biokmetijo, na kateri goji tudi jake. Najbolj pa je ponosen na šest prav posebnih gorskih muzejev in na fundacijo, s katero podpira gorska ljudstva v Aziji, Južni Ameriki, vzhodni Afriki … Manj znano je, da je bil pet let poslanec v Evropskem parlamentu, je tudi velik zagovornik avtonomije Južne Tirolske. Kljub temu pa Reinholda Messnerja poznamo predvsem po njegovih alpinističnih podvigih. In ne le, da je prvi sam splezal na vrh Mont Everesta brez dodatnega kisika, prvi se je povzpel tudi na vseh 14 osemtisočakov, peš je prečkal Antarktiko, Grenlandijo, puščavo Gobi … Nikoli ni bil povprečen, vedno je izstopal, želel je tja, kamor drugi ne morejo.
“Najprej moram reči, da sem privilegiran. Imel sem sredstva, čas, navdušenje, da sem lahko počel stvari, ki jih ni mogel nihče drug, ker je večina ljudi dovolj pametnih, da živijo običajno življenje. Spoštujem vse tiste ljudi, ki so prav tako sanjali, da bi na primer prečkali Antarktiko ali splezali na Mont Everest, a so raje zgradili hišo, pripeljali dva otroka do fakultete … To je prav tako dosežek, svojih uspehov ne cenim bolj kot uspehov drugih.”
Seveda pa ne uspe vedno, približno 40 odstotkov Messnerjevih vzponov in drugih ekspedicij se je končalo neuspešno, pravi sam, ampak neuspehi ostajajo v ozadju. So pa prav neuspehi pomembna učna lekcija, celo močnejša izkušnja kot uspeh. Pri neuspehu namreč cilj ostane.
“Uspešen sem bil le zato, ker sem tolikokrat poskusil. Kdor si ne upa tvegati neuspeha, ne bo nikoli uspel.”
»V modi je alpinizem po tekočem traku, klasični se izgublja,« je Messner zapisal v eni od svojih številnih knjig. In še da plezanje in visokogorski alpinizem postajata turizem, celo Mont Everest je ponižan na raven prodajnega izdelka, a brez lastne odgovornosti in izpostavljenosti ne moremo dobiti prave izkušnje.
“Za alpinizem po tradiciji, iz katere je izšel, potrebujemo tri sestavine – kot pri kuhi. Da je alpinizem pravi, potrebuje težavnost, ki jo moram premagati. Če težavnost odstranim, na primer z lestvijo, potem to ni več pravi alpinizem, ampak je turizem. Gore skušajo nekateri urediti kot Disneyland, kjer bi vsak lahko igral svojo igro.”
In ja, tudi Mont Everest vse bolj postaja turistična atrakcija, kar pa seveda s seboj prinaša tragične posledice. Letošnja sezona vzponov na najvišji vrh sveta je bila tako ena najsmrtonosnejših v zadnjih letih. Samo letos pomladi je na 8 849 metrov visoki gori umrlo enajst plezalcev. Zato nepalske oblasti zdaj obljubljajo strožja pravila za vzpon na Everest, od plezalcev bodo zahtevali več izkušenj s plezanjem v visokogorju, krepko pa bodo zvišali tudi ceno dovolilnice za vzpon.
Celoten intervju z Reinholdom Messnerjem, posnet leta 2012 v Bolzanu, lahko poslušate tukaj ali preberete tukaj.
Sredi julija je več krajev v Pomurju prizadel orkanski veter, ki je odnesel strehe z mnogih hiš oziroma javnih objektov, podrl ogromno drevja, spremljajoča toča in nalivi pa so uničili veliko poljščin, sadovnjakov in vinogradov. No, pred dnevi je s svojo shrljivo močjo zagrozila reka Mura. Z vso silo je pritekala iz sosednje Avstrije in v soboto pred večerom predrla varovalni nasip pri Dolnji Bistrici. Vse dni, pa tudi noči je razmere na poplavljenem območju Pomurja spremljala Lidija Kosi, ki pa nam v tokratnem oglašanju pošilja sončne pozdrave.
V živo s terena se je oglašal Rok Valenčič, kjer je reka Završnica spremenila svoj tok.
V času povodnji so se po državi pisale različne zgodbe. Na dan prihajajo tako tudi izjemne zgodbe in pogumna dejanja posameznikov. Med drugim tudi iz zaselka Struge pred Lučami, kjer so morali takoj po divjanju narave preseliti 50 prebivalcev. V vasi Struge imajo trenutno dve strugi Savinje in nobene ceste. V petek zjutraj, ko sonce še ni vzšlo, pa se je začela prava apokalipsa, ki je šokirala številne domačine kakor tudi reševalce. Gorski reševalec GRS Celje Boštjan Pahovnik in reševalec na divjih vodah Franček Strmčnik sta na pomoč priskočila ujetim prebivalcem vasi, ki jih je podivjana Savinja z deročo vodo objela v otok. Razmere so bile kritične in nevarne. Boštjan Pahovnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da sta s Frančkom najprej reševala in prebujala prebivalce Luč potem pa sta se nevedoč kaj ju čaka, odpravila proti kraju Struge.
Jure K. Čokl in Blaž Kumše sta se ustavila tudi v Komendi, pred domom starejših občanov SeneCura. Pogovarjala sta se s poslovno direktorico SeneCura, Sando Gavranovič in delovno inštruktorico, Darjo Okleščen.
Poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko, Janez Melanšek pravi, da deset gorskih kmetij oskrbujejo s helikopterjem, prioriteta ostajata ureditev cestne povezave Ljubno – Luče in ureditev struge reke Savinje. Iz Okonine v občini Ljubno poročata Aleš Smrekar in Matija Mastnak.
Na Koroški Beli so v minulem vikendu opravili dve evakuaciji. Nevarnost proženja plazu so predvčerajšnjim sicer preklicali, kljub temu pa okoli 2000 prebivalcev še vedno trepeta pred plazino z več kot milijon kubičnih metrov zemlje, skal in peska. Roku Valenčiču so se pred mikrofonom pridružili poveljnik Civilne zaščite Jesenice, Igor Arh in poveljnik gasilcev na Koroški Beli, Blaž Peternel ter igralec, Gregor Čušin.
Jure K. Čokl se je v oglašanju iz Kamnika pogovarjal z vodjo intervencije in predsednikom PGD Kamnik, Jožetom Oblakom, županom občine Kamnik, Matejem Slaparjem in predsednikom gorske reševalne službe Kamnik, Jernejem Leniškom.
Jan Grilc se je v javljanju v živo iz Škofje Loke pogovarjal z dopisnico Aljano Jocif. »V taki nesreči spoznaš prijatelje«, je med drugim povedal tudi Pavle Košir, prebivalec Svete Barbare v dolini Hrastnice, ki je v najhujši noči skrbel še za 92-letno mamo.
Zvezdan Martić, v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija o današnji akciji in pomenu javnega servisa.
Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so povodenj in plazovi že odnesli približno 15 hiš, so tokrat zadele 500-letne vode, kažejo prvi izračuni. Da se podobna katastrofa ne bi zgodila septembra, bo najprej nujno treba očistiti in popraviti vodotoke, opozarja hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarinc.
Ponedeljek, 14. avgust, bo predvidoma dela prost dan oziroma dan solidarnosti. Dan bo namenjen vsem, ki želijo pomagati pri odpravi posledic katastrofalne vodne ujme in potrebujejo več prostega časa. Na kakšni osnovi je bila sprejeta ta odločitev vlade in kateri pomisleki se pojavljajo?
S poplavami in razlivanjem rek so mnoge med njimi spremenile svojo strugo. Prav zato bo v prihodnjih tednih poleg sanacije nujen tudi razmislek o preventivnem delovanju – ne le glede širjenja in večanja strug, pač pa tudi glede načrtovanja položaja zdaj poškodovanih in uničenih mostov in cest. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z nekdanjim profesorjem za hidravliko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Francijem Steinmanom. Foto: BoBo/Borut Živulović ml./MMC
Prevozne poti se zdaj hitro vzpostavljajo tudi do Raven na Koroškem, kar je posebej za bolnike, ki potrebujejo zdravnikovo pomoč najbolj pomembno. Helena Lovinčič se je pogovarjala z vodjo osnovnega zdravstva v zdravstvenem domu Ravne na Koroškem, Zdenko Koželj Rekanovič.
Skoraj 15 tisoč ljudi je že ponudilo pomoč prizadetim v poplavah, pa še ni minilo niti 24 ur od začetka njenega delovanja.
Katastrofalne poplave v Sloveniji so prizadele tudi najbolj ranljive skupine, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. Marsikje je deroča voda povsem spremenila njihova domača okolja, zato se soočajo z velikimi težavami pri orientaciji. Pomoč skrbnikov, psov vodnikov, svojcev, prijateljev in prostovoljcev je zato neprecenljiva. Kot poudarja predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je v kriznih razmerah ključna komunikacija, pomembno vlogo pri informiranju slepih in slabovidnih pa ima tudi radio. S predsednikom krovne organizacije društev slepih in slabovidnih se je pogovarjal Rok Valenčič.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Neveljaven email naslov