Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru gosti v teh dneh Evropsko juniorsko računalniško olimpijado. Udeležuje se je 120 tekmovalcev iz 24-ih držav, 60 mentorjev, poleg njih pa še opazovalci in člani mednarodnega in organizacijskega strokovnega odbora. Računalništvo je prihodnost, zato pa je treba dobro obvladati matematiko, programiranje in tudi logično razmišljanje. Med udeležence se je pomešala tudi Tamara Zupanič Čučnik.

Na Evropski juniorski računalniški olimpijadi v Mariboru 120 tekmovalcev iz 24 držav

Slovenija na računalniških olimpijadah sodeluje že od samega začetka, države udeleženke pa se pri organizaciji menjajo tako, da pride vsaka enkrat na vrsto. Tekmovanje je individualno in poteka dva tekmovalna dneva, tekom katerih tekmovalci rešujejo različne probleme s področja programiranja. Med udeležence se je pomešala tudi Tamara Zupanič Čučnik. Več let že v znanstvenem odboru olimpijade, kjer sodelujejo osnovnošolci do 15 leta starosti, sodeluje Pavel Mavrin iz Sankt Petersburga. Udeleženci so morali na olimpijadi v Mariboru rešiti tri zapletene probleme: 

Prvi problem je matematični problem, sestaviti je treba matematično sestavljanko in nato uporabiti programsko orodje, ki rešuje ta problem. Naslednji problem je iz področja podatkovnh baz, treba je v najkrajšem času napisati ukaze za dostop do določenih podatkov. Tretji problem pa je optimizacijski problem, tekmovalci skušajo poiskati najboljšo in najhitrejšo pot do rešitve.

Kakšno znanje morajo imeti mladi, da rešujejo tako zapletene probleme:

Seveda moraš biti dober v matematiki, prebrati moraš znati uvodno obrazložitev, preučiti, kako bi rešil problem, in seveda moraš imeti znanje programiranja.

Za računalniško programiranje se sicer zanima vse več deklet. Karol Macak s Slovaške je na olimpijado pospremil svojo hčerko.

Slišal sem, da tudi dekleta zelo zanima računalniško programiranje. Vesel sem, ko slišim, da tudi njihovo število na tovrstnih tekmovanjih narašča. V prihodnosti bo zelo pomembno za te otroke, da se učijo računalništva. Tako bodo imeli v življenju več priložnosti.

Po končanem tekmovanju smo udeležence povprašali, kakšno je bilo tekmovanje. Tekmovalka Simona Kaščejeva iz Latvije:

Bilo je stresno, pa tudi zelo zabavno, saj so bili problemi zelo zanimivi. Pripravljali smo se tudi doma, na računalniškem kampu, približno en teden. Rada imam računalništvo, saj lahko izdelaš nekaj, kar želiš, poleg tega ima svoja pravila. In prav to mi je všeč.

Kakšen je bil razvoj informatike in računalništva v preteklih desetletjih? Vodja olimpijade Krasimir Manev iz Bolgarije:

Razvoj je res izjemen. Začel sem učiti računalništvo in informatiko v preteklem stoletju in vse je bilo čisto drugače. Danes imajo mladi ljudje vsak dan možnost dela na računalniku. Mladi so zelo napredovali in so dobri pri reševanju zapletenih nalog.

Kakšna je situacija na področju računalništva v Bolgariji?

V Bolgariji imamo ogromno softwear podjetij in kot profesorja informatike me vsak dan prosijo za več in več programerjev. Na žalost srednje šole ne dajo dovolj programerjev, ne le v Bolgarji, v marsikateri državi je tako. Upam, da bo takšna olimpijada vzpodbudila mlade in tudi njihove učitelje ter ravnatelje šol, da več pozornosti namenijo računalništvu in programiranju.

Na Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije se že vrsto let trudijo, da bi ta del računalništva – programiranje in uporabo programskih jezikov za reševanje problemov s področij programiranja – ponovno dobil večjo veljavo in pravo mesto tudi v našem šolskem kurikulumu. Hitremu razvoju računalništva slovenski šolski sistem namreč ne sledi, menijo v tej organizaciji, in če sprememb šolskega kurikuluma ne bo, bo Slovenija zaostala v razvoju.