Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru gosti v teh dneh Evropsko juniorsko računalniško olimpijado. Udeležuje se je 120 tekmovalcev iz 24-ih držav, 60 mentorjev, poleg njih pa še opazovalci in člani mednarodnega in organizacijskega strokovnega odbora. Računalništvo je prihodnost, zato pa je treba dobro obvladati matematiko, programiranje in tudi logično razmišljanje. Med udeležence se je pomešala tudi Tamara Zupanič Čučnik.
Na Evropski juniorski računalniški olimpijadi v Mariboru 120 tekmovalcev iz 24 držav
Slovenija na računalniških olimpijadah sodeluje že od samega začetka, države udeleženke pa se pri organizaciji menjajo tako, da pride vsaka enkrat na vrsto. Tekmovanje je individualno in poteka dva tekmovalna dneva, tekom katerih tekmovalci rešujejo različne probleme s področja programiranja. Med udeležence se je pomešala tudi Tamara Zupanič Čučnik. Več let že v znanstvenem odboru olimpijade, kjer sodelujejo osnovnošolci do 15 leta starosti, sodeluje Pavel Mavrin iz Sankt Petersburga. Udeleženci so morali na olimpijadi v Mariboru rešiti tri zapletene probleme:
Prvi problem je matematični problem, sestaviti je treba matematično sestavljanko in nato uporabiti programsko orodje, ki rešuje ta problem. Naslednji problem je iz področja podatkovnh baz, treba je v najkrajšem času napisati ukaze za dostop do določenih podatkov. Tretji problem pa je optimizacijski problem, tekmovalci skušajo poiskati najboljšo in najhitrejšo pot do rešitve.
Kakšno znanje morajo imeti mladi, da rešujejo tako zapletene probleme:
Seveda moraš biti dober v matematiki, prebrati moraš znati uvodno obrazložitev, preučiti, kako bi rešil problem, in seveda moraš imeti znanje programiranja.
Za računalniško programiranje se sicer zanima vse več deklet. Karol Macak s Slovaške je na olimpijado pospremil svojo hčerko.
Slišal sem, da tudi dekleta zelo zanima računalniško programiranje. Vesel sem, ko slišim, da tudi njihovo število na tovrstnih tekmovanjih narašča. V prihodnosti bo zelo pomembno za te otroke, da se učijo računalništva. Tako bodo imeli v življenju več priložnosti.
Po končanem tekmovanju smo udeležence povprašali, kakšno je bilo tekmovanje. Tekmovalka Simona Kaščejeva iz Latvije:
Bilo je stresno, pa tudi zelo zabavno, saj so bili problemi zelo zanimivi. Pripravljali smo se tudi doma, na računalniškem kampu, približno en teden. Rada imam računalništvo, saj lahko izdelaš nekaj, kar želiš, poleg tega ima svoja pravila. In prav to mi je všeč.
Kakšen je bil razvoj informatike in računalništva v preteklih desetletjih? Vodja olimpijade Krasimir Manev iz Bolgarije:
Razvoj je res izjemen. Začel sem učiti računalništvo in informatiko v preteklem stoletju in vse je bilo čisto drugače. Danes imajo mladi ljudje vsak dan možnost dela na računalniku. Mladi so zelo napredovali in so dobri pri reševanju zapletenih nalog.
Kakšna je situacija na področju računalništva v Bolgariji?
V Bolgariji imamo ogromno softwear podjetij in kot profesorja informatike me vsak dan prosijo za več in več programerjev. Na žalost srednje šole ne dajo dovolj programerjev, ne le v Bolgarji, v marsikateri državi je tako. Upam, da bo takšna olimpijada vzpodbudila mlade in tudi njihove učitelje ter ravnatelje šol, da več pozornosti namenijo računalništvu in programiranju.
Na Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije se že vrsto let trudijo, da bi ta del računalništva – programiranje in uporabo programskih jezikov za reševanje problemov s področij programiranja – ponovno dobil večjo veljavo in pravo mesto tudi v našem šolskem kurikulumu. Hitremu razvoju računalništva slovenski šolski sistem namreč ne sledi, menijo v tej organizaciji, in če sprememb šolskega kurikuluma ne bo, bo Slovenija zaostala v razvoju.
4524 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru gosti v teh dneh Evropsko juniorsko računalniško olimpijado. Udeležuje se je 120 tekmovalcev iz 24-ih držav, 60 mentorjev, poleg njih pa še opazovalci in člani mednarodnega in organizacijskega strokovnega odbora. Računalništvo je prihodnost, zato pa je treba dobro obvladati matematiko, programiranje in tudi logično razmišljanje. Med udeležence se je pomešala tudi Tamara Zupanič Čučnik.
Na Evropski juniorski računalniški olimpijadi v Mariboru 120 tekmovalcev iz 24 držav
Slovenija na računalniških olimpijadah sodeluje že od samega začetka, države udeleženke pa se pri organizaciji menjajo tako, da pride vsaka enkrat na vrsto. Tekmovanje je individualno in poteka dva tekmovalna dneva, tekom katerih tekmovalci rešujejo različne probleme s področja programiranja. Med udeležence se je pomešala tudi Tamara Zupanič Čučnik. Več let že v znanstvenem odboru olimpijade, kjer sodelujejo osnovnošolci do 15 leta starosti, sodeluje Pavel Mavrin iz Sankt Petersburga. Udeleženci so morali na olimpijadi v Mariboru rešiti tri zapletene probleme:
Prvi problem je matematični problem, sestaviti je treba matematično sestavljanko in nato uporabiti programsko orodje, ki rešuje ta problem. Naslednji problem je iz področja podatkovnh baz, treba je v najkrajšem času napisati ukaze za dostop do določenih podatkov. Tretji problem pa je optimizacijski problem, tekmovalci skušajo poiskati najboljšo in najhitrejšo pot do rešitve.
Kakšno znanje morajo imeti mladi, da rešujejo tako zapletene probleme:
Seveda moraš biti dober v matematiki, prebrati moraš znati uvodno obrazložitev, preučiti, kako bi rešil problem, in seveda moraš imeti znanje programiranja.
Za računalniško programiranje se sicer zanima vse več deklet. Karol Macak s Slovaške je na olimpijado pospremil svojo hčerko.
Slišal sem, da tudi dekleta zelo zanima računalniško programiranje. Vesel sem, ko slišim, da tudi njihovo število na tovrstnih tekmovanjih narašča. V prihodnosti bo zelo pomembno za te otroke, da se učijo računalništva. Tako bodo imeli v življenju več priložnosti.
Po končanem tekmovanju smo udeležence povprašali, kakšno je bilo tekmovanje. Tekmovalka Simona Kaščejeva iz Latvije:
Bilo je stresno, pa tudi zelo zabavno, saj so bili problemi zelo zanimivi. Pripravljali smo se tudi doma, na računalniškem kampu, približno en teden. Rada imam računalništvo, saj lahko izdelaš nekaj, kar želiš, poleg tega ima svoja pravila. In prav to mi je všeč.
Kakšen je bil razvoj informatike in računalništva v preteklih desetletjih? Vodja olimpijade Krasimir Manev iz Bolgarije:
Razvoj je res izjemen. Začel sem učiti računalništvo in informatiko v preteklem stoletju in vse je bilo čisto drugače. Danes imajo mladi ljudje vsak dan možnost dela na računalniku. Mladi so zelo napredovali in so dobri pri reševanju zapletenih nalog.
Kakšna je situacija na področju računalništva v Bolgariji?
V Bolgariji imamo ogromno softwear podjetij in kot profesorja informatike me vsak dan prosijo za več in več programerjev. Na žalost srednje šole ne dajo dovolj programerjev, ne le v Bolgarji, v marsikateri državi je tako. Upam, da bo takšna olimpijada vzpodbudila mlade in tudi njihove učitelje ter ravnatelje šol, da več pozornosti namenijo računalništvu in programiranju.
Na Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije se že vrsto let trudijo, da bi ta del računalništva – programiranje in uporabo programskih jezikov za reševanje problemov s področij programiranja – ponovno dobil večjo veljavo in pravo mesto tudi v našem šolskem kurikulumu. Hitremu razvoju računalništva slovenski šolski sistem namreč ne sledi, menijo v tej organizaciji, in če sprememb šolskega kurikuluma ne bo, bo Slovenija zaostala v razvoju.
Intenzivne pretoki vode v času poplav so iz rek odnesli tudi ribe in drugi vodni živelj. Ribiške družine, ki upravljajo z ribjim življem v rekah, na najbolj prizadetih območjih so utrpele ogromno materialno škodo. Vode so jim odnesle ribiške domove in ribogojnice. Ob vsem tem se jim letos obeta dvig koncesnin. Obnova rečnega življenja bo dolgotrajna, je Jernejki Drolec povedal sekretar Ribiške zveze Slovenije Igor Miličić.
Pred začetkom novega šolskega leta v poplavah poškodovane šole odpravljajo posledice ujm. Po zdajšnjih podatkih ministrstva za izobraževanje bosta dve šoli kasneje pričeli s poukom. Kljub poškodovanim objektom pa se trenutno kot večja težava izkazujejo neprevozna cestišča. Ključna je v tem trenutku torej sanacija oziroma vsaj začasna ureditev obvozov, da bodo lahko vsi otroci obiskovali pouk. Novinar Rene Markič se je o tem pogovarjal z ravnateljem Osnovne šole Komenda Moste Urošem Križaničem, ravnateljico Osnovne šole neznanih talcev Dravograd Danijelo Ledinek in Borisom Zupančičem z Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. foto: Pixabay
Z današnjim dnem začenja svoj mandat nova uprava Radiotelevizije Slovenija, ki bo prihodnja štiri leta vodila in upravljala javni zavod RTV. Upravo sestavljajo predsednik Zvezdan Martič ter člani Simon Kardum, Andrej Trček in Franci Pavšer, ki bo kot član uprave opravljal funkcijo delavskega direktorja. Pavšer, ki je do zdaj opravljal delo športnega novinarja našega radia in funkcijo podpredsednika Sveta delavcev, je bil na položaj delavskega direktorja izvoljen v drugem krogu internih volitev, na katerih je prejel večino glasov zaposlenih. Več o tem, kakšne bodo naloge delavskega direktorja in katere bodo prve poteze nove uprave, pa v pogovoru z novoizvoljenim delavskim direktorjem Francijem Pavšerjem. Z njim se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Letošnje poplave so prinesle veliko škodo tudi v kmetijstvu. Kmetje so zaskrbljeni zaradi velikih količin mulja in drugega materiala, ki je onesnažil travniške in njivske površine. Kmetijsko gozdarska zbornica pričakuje, da bo država pomagala z vzorčenjem in analiziranjem tal in podprla preverjanje neoporečnosti pridelkov s poplavljenih območij. Usklajevanja o tem, kdo in kako bo izvajal vzorčenje tal in ali bi analize opravili tudi za poplavljene pridelke usklajevanja še potekajo. O vzorčenju tal in revitalizaciji onesnaženih kmetijskih površin pa več v prispevku Jernejke Drolec, ki se je pogovarjala s profesorico za fizično in regionalno geografijo na Univerzi Maribor, dr. Ano Vovk, vodjo Mednarodnega centra za samooskrbo Dole pri Poljčanah.
Državni praznik dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je spomin na dan, ko je Prekmurje po določilih pariške mirovne konference leta 1919 pripadlo takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prekmurski Slovenci so bili takrat po stoletjih znova združeni z matičnim narodom. Iz Prekmurja se je oglasila Lidija Kosi.
Prizadeti v nedavnih poplavah bodo do konca letošnjega leta upravičeni do nižje cene električne energije. Gre za ukrep ministrstva za okolje skupaj z nekaterimi dobavitelji električne energije, ki pokrivajo prizadeta območja. Izbrana gospodinjstva bodo tako plačevala simbolično ceno 0,1 centa na kilovatno uro. Podrobnosti je predstavil Rene Markič. foto: Žiga Živulovič ml./BoBo
Predsednik vlade Robert Golob se je danes srečal s predstavniki Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin. Na sestanku so pregledali, kako potekajo intervencijska in sanacijska dela na območjih, prizadetih od ujme in poplav, ter govorili o novih predlogih in potrebah.
Na enega izmed največjih krščanskih praznikov Marijino vnebovzetje, obhajata ga Katoliška in Pravoslavna cerkev, gostimo ženski, ki pomembno sooblikujeta katoliško skupnost v Sloveniji: redovnico dr. Marijo Šimenc, ki kot prva ženska v zgodovini slovenske Rimskokatoliške cerkve od aprila letos opravlja naloge generalne tajnice Slovenske škofovske konference, in laikinjo, ravnateljico Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani, Sonjo Pungertnik. Kaj jima pomeni veliki šmaren, kakšno je njegovo sporočilo, zakaj je to praznik upanja in o vlogi žensk v Katoliški cerkvi.
S poletjem gredo z roko v roki tudi potovanja. Poleg okoliških držav, kjer počitnikuje največ Slovencev, se nekateri podajo tudi na bolj oddaljene in zahtevne poti. Roka in Katarino Hočevar vleče tudi na druge celine, bila sta namreč že v več kot 80 državah in med drugim preživela tudi več kot devet mesecev v Južni Ameriki. Seveda pa sta se poleg vseh nepozabnih doživetij, spoznavanju novih ljudi in preizkušanju neznane hrane na potovanjih srečala tudi z nekaterimi izzivi. Ker pa se temu, da se nam na potovanjih zgodi tudi kaj neprijetnega, ne moremo izogniti, je Katja Kenda, vodja podjetja Z letalom na poti, razložila Lani Furlan, kako se je v določenih situacijah najbolje odzvati.
Z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije so konec preteklega tedna sporočili, da se rok za oddajo vloge za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za prihodnje študijsko leto zaradi izjemnih okoliščin, ki so nastale ob nedavnih poplavah, podaljšuje do vključno 23. avgusta 2023. Študenti, prizadeti v ujmi, bodo upravičeni tudi do dodatnih 100 točk. Razpis tudi sicer letos prinaša kar nekaj novosti – med drugim način oddaje vloge. Podrobneje v pogovoru, ki ga je z Igorjem Brlekom iz Študentskega doma Ljubljana posnela Andreja Gradišar.
12. avgusta praznujemo Mednarodni dan mladih. Da mladi potrebujejo svoj dan, na katerega lahko opozorijo na svoje težave, stiske in pravice, so na generalni skupščini OZN sklenili že leta 1999. Osrednja tema letošnjega Mednarodnega dne mladih nosi naslov Zelena znanja za mlade: Na poti k trajnostnemu svetu. Mladi največje izzive vidijo na področju duševnega zdravja, stanovanjskega vprašanja ter iskanja varnih in kakovostnih zaposlitev, vse pomembnejše pa so zanje tudi okoljska trajnost, trajnostna mobilnost in podnebne spremembe. Več v prispevku Lane Furlan in Aleša Ogrina.
Vsi, ki so v poplavah ostali brez domov, bodo potrebovali najprej začasne nastanitve, nato pa še trajnejše rešitve v obliki nadomestnih gradenj. A postopki pridobivanja dovoljenj so dolgotrajni in župani z vlado iščejo pot, kako jih pospešiti. O tem, od kod zemljišča, zakaj sprememba občinskega prostorskega načrta lahko traja več let in kako ta čas skrajšati, se je Erna Strniša pogovarjala z Vladimirjem Prebiličem, predsednikom Skupnosti občin Slovenije in županom Kočevja.
V ujmah so bili močno poškodovani tudi nekateri vrtci in šole. Na ministrstvu za izobraževanje zaenkrat ocenjujejo, da bi večina šol 1. septembra lahko normalno začela s poukom, ostale pa najkasneje sredi septembra. Zapleta se tudi pri študentih. Mnogi se namreč ne morejo pripravljati na jesenske izpitne roke, zato ministrstvo univerzam ponuja možnost zamika vpisa. O vsem tem Rene Markič s sogovornikoma Borisom Zupančičem, namestnik direktorja Direktorata za osnovne šole na ministrstvu za izobraževanje, in ministrom za visoko šolstvo Igorjem Papičem. foto: Pixabay
V ponedeljek, 14. avgusta, se v Novem mestu začenja Festival Jazzinty. Vse do sobote, 19. avgusta, se bodo tam odvijale jazzovske delavnice in večerni koncerti. Letošnji Jazzinty se predstavlja s sloganom preteklost = prihodnost. Fokus bo torej na ljudski glasbi v sodobnem času. Več o festivalu in delavnicah je z glasbeno urednico Aljo Kramar spregovorila umetniška vodja festivala Ana Čop.
Čeprav sta vreme in narava pred tednom dni velikemu delu Slovenije prinesla nesrečo in trpljenje, ter dnevi, ki sledijo poplavam in plazovom, minevajo v znamenju odstranjevanja posledic vodne ujme, ne smemo pozabiti, da so šolarji še vedno na počitnicah. Na srečo nekaterih delov Slovenije poplave niso doletele in se lahko počitniške aktivnosti odvijajo nemoteno. Kot vsako leto naš Program za mlade preverja vzdušje na počitniških taborih in delavnicah. Jutri bo v otroški oddaji Radijski ringaraja in mladinski oddaji Hudo še posebej živahno, saj je naša ekipa že od včeraj v Kranjski Gori na taboru Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Od tam so se nam oglasili Vladimir Jovanovič, David Lap, Lara Gril in Špela Šebenik. V pogovoru z vodjo tabora Karmen Povh, enim od mentorjev Seanom Danielom iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike in otroki, ki te dni preživljajo na taboru.
Veliko požrtvovalnost so v najtežjih trenutkih minulega konca tedna pokazali tudi člani društev Gorske reševalne zveze Slovenije. Gorski reševalci so aktivno pomagali na vseh prizadetih območjih. O Intervencijah, ki so jih opravili in tem, kaj gorske reševalce še čaka v naslednjih dneh in tednih, se je s podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije dr. Klemnom Belharjem pogovarjal Aleš Ogrin.
Zveza prijateljev mladine v sodelovanjih s svojimi področnimi društvi organizira brezplačno letovanje za otroke stare od pet do 17 let z območij prizadetih v poplavah. Zaenkrat bo to možno v Dolenjskih toplicah, iščejo pa tudi proste termine na obali. Katja Arhar se je o tem pogovarjala z generalno sekretarko ZPMS Bredo Krašna.
S poplavami so se na prizadetih območjih začeli kopičiti tudi veliki kupi kosovnih odpadkov. V mnogih občinah po državi so se zato samoorganizirali in vzpostavili posebne točke za te odpadke. Ponekod nastajajo veliki kupi, a na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotavljajo, da odvoz v večini primerov trenutno poteka vsaj enkrat dnevno. Ob tem ljudi posebej pozivajo, naj odpadkov, predvsem lesa, ne kurijo sami. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z direktorico Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanjo Bolte. foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Čeprav je Koroška še vedno območje siren, od tam prihajajo tudi dobre novice. Iz Dravograda sta oglasila Metka Pirc in Gašper Adrinek.
Sredi julija je več krajev v Pomurju prizadel orkanski veter, ki je odnesel strehe z mnogih hiš oziroma javnih objektov, podrl ogromno drevja, spremljajoča toča in nalivi pa so uničili veliko poljščin, sadovnjakov in vinogradov. No, pred dnevi je s svojo shrljivo močjo zagrozila reka Mura. Z vso silo je pritekala iz sosednje Avstrije in v soboto pred večerom predrla varovalni nasip pri Dolnji Bistrici. Vse dni, pa tudi noči je razmere na poplavljenem območju Pomurja spremljala Lidija Kosi, ki pa nam v tokratnem oglašanju pošilja sončne pozdrave.
Neveljaven email naslov