V Ljubljani potekajo dunajski dnevi. Dunaj že deseto leto zapored velja za najboljše mesto za bivanje na svetu. Predstavili so dobre prakse s področja krožnega gospodarstva, preprečevanja prekomernega turizma in preprečevanja nasilja nad ženskami. Ljubljano je prvič obiskal tudi župan Dunaja dr. Michael Ludwig.

O tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za bivanje na svetu

Dunaj že deseto leto zapored velja za najboljše mesto za bivanje na svetu. Na vrh lestvice prestolnic, ki prebivalkam in prebivalcem zagotavljajo najvišjo kvaliteto življenja, ga že vrsto let uvrščata gospodarska revija Economist in revija Mercer, nagrado za pametno mesto pa je Dunaju podelila tudi ustanova Roland Berger. Včeraj je Ljubljano prvič obiskal župan Dunaja dr. Michael Ludwig. V Ljubljani namreč potekajo dunajski dnevi, v sklopu katerih so včeraj predstavili dobre prakse s področja krožnega gospodarstva, preprečevanja prekomernega turizma in preprečevanja nasilja nad ženskami.  Danes bodo na konferenci, ki poteka v prostorih Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, spregovorili o dunajskih alternativnih oblikah bivanja za starejše, tehnologijah za starejše ter načinih spopadanja z revščino in brezdomstvom.

O dobrih praksah in vizijah mesta Dunaja, smo se pogovarjali z dunajskim županom dr. Michaelom Ludwigom.

Dunaj se že deset let ponaša s nazivom, da je najboljše mesto za bivanje na svetu. Zanima me čemu pripisujete takšne uspeh; je to dobro vodenje mesta, dobra ekipa, sodelovanje s prebivalci, nenazadnje dovolj denarja ali kaj drugega?

V različnih mednarodnih primerjavah, kar se tiče kakovosti življenja, se vedno znova znajdemo na prvem mestu, tako pri reviji Mercer, pa tudi pri gospodarski reviji Economist in tudi ekonomska ustanova roland berger nam je podelila takšno nagrado, kjer je primerjala 150 pametnih mest. Razlogov za to je več. Kot prvo bi izpostavil že dolgotrajno trajnostno politiko, ki v osrčje postavlja človeka in ne gospodarskih interesov. Drugo je visok delež podjetij, ki se upravljajo s strani občine, tretjič je treba omeniti gospodarski uspeh in četrtič: zelo močno podpiramo sobivanje in sodelovanje s socialnimi partnerji.

In katere teme so pomembne za mesti kot sta Dunaj in Ljubljana?

Tu je treba omeniti predvsem izobraževanje. Mi že zadnjih deset let omogočamo brezplačne vrtce kajti za nas so vrtci prvi korak v izobraževalnem sistemu. Razvili smo tudi nov izobraževalni sistem tako imenovane izobraževalne kampuse, kjer imamo vrtce, osnovne šole in nadaljevalne šole vse na enem mestu in so obkrožene z veliko zelenja. Veliko stavimo na znanost, izobraževanje in raziskave.

Omenili ste trajnostni razvoj. Pred kratkim sem si na Dunaju lahko ogledala nekaj vaših tako imenovanih zelenih streh, ki so del vaše strategije za prilagajanje na podnebne spremembe.  Prosim vas, če lahko izpostavite nekaj glavnih vidikov te strategije in načinov na katere jo uresničujete.

Razvili smo tako imenovano strategijo pametnega mesta, ki vsebuje tudi načrt za zaščito pred podnebnimi spremembami. To strategijo smo razvijali preteklih dvajset let. Gre za to, da dosežemo funkcionalno mešanico kvalitetnega bivanja, delovnih mest in zelenih površin. Na eni strani zasledujemo cilj zmanjšanja izpustov co2, kar poskušamo doseči s povečanim obsegom javnega prometa, hkrati veliko vlagamo na področje novogradenj in sanacij obstoječih stavb, kjer vključujemo ukrepe večanja izolacij s čimer zmanjšujemo izgube energije. Po principu pasivne gradnje smo zgradili največje naselje na svetu in od leta 1990 smo uspeli izpuste co2 zmanjšati za 40 odstotokov in tej strategiji še naprej dosledno sledimo. To sta torej dve področji katerim se posvečamo. Treba pa se je tudi naučiti ravnati s posledicami podnebnih sprememb. Predvsem je treba v velemestu, ki se segreva ljudi obvarovati pred vročino. 

Dunaj se ponaša tudi z zelo ugodnimi socialnimi politikami. Že sami ste omenili npr. povečano gradnjo stanovanjskih sosesk. Zanima me ali nameravate v prihodnje nadaljevati s tovrstnimi socialnimi politikami in zakaj so pomembne tako za skupnost kot za nadaljevanje razvoja mesta.

Dunaj je eno izmed tistih evropskih mest katerih število prebivalcev najbolj raste, zato so se potrebe po stanovanjih tudi zelo močno povečale. Prednost Dunaja pa je v tem , da ima ogromno stanovanj v svoji lasti, se pravi v lasti mesta. Takšnih stanovanj je preko 220 tisoč. K temu pa dodajte še 200 tisoč stanovanj, ki jih Dunaj sofinancira v obliki zadrug. Tako, da kar 62 odstotkov Dunajčanov živi v sofinanciranih stanovanjih, se pravi v stanovanjih, ki si jih lahko privoščijo. Pomembno pa je, da se določijo tudi ukrepi za prihodnost, zato smo si zadali, da bomo vsako leto finančno podprli od 7 do 9 tisoč stanovanj, hkrati pa bomo poskrbeli za sanacijo obstoječih stavb. Treba se je prilagoditi rasti prebivalstva in hkrati nuditi vso tehnično in socialno infrastrukturo.

V čem bi lahko primerjali Dunaj in Ljubljano?

Obe mesti tako Dunaj kot Ljubljana sta zelo zeleni mesti. Zato je pri povečani gradnji stanovanj izziv ohraniti zelene površine. Nam je v preteklih letih, kljub povečani gradnji stanovanj, celo uspelo povečati delež zelenih površin.

Ta pogovor sva začela s tem, da je Dunaj že vrsto let prestolnica, v kateri je najbolje živeti, bi vas za zaključek tega intervjuja rada vprašala, kakšni so vaši načrti za prihodnjih deset let. Kje bodo vaše prioritete upravljanja z mestom?

Pomembno je, da se bomo znali soočiti z izzivi, ki so pred nami. Na prvem mestu je izziv, ki ga predstavlja rast mesta in pri tem rastočem mestu bo treba ohraniti socialno in funkcionalno mešanico. Hkrati pa se bo treba spopasti z novimi izzivi ki jo prinaša digitalizacija. Naš cilj je postati digitalno središče Evrope. Želimo tudi izkoristiti prednosti Dunaja kot gospodarskega centra. Hkrati pa moramo zelo paziti, da ne bomo postali Dunaj dveh hitrosti; tistih, ki napredujejo in tistih, ki zaostajajo. Predvsem bomo delali na tem, da bo v središču še vedno človek.