Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Intervju z županom Dunaja dr. Michaelom Ludwigom

24.10.2019

V Ljubljani potekajo dunajski dnevi. Dunaj že deseto leto zapored velja za najboljše mesto za bivanje na svetu. Predstavili so dobre prakse s področja krožnega gospodarstva, preprečevanja prekomernega turizma in preprečevanja nasilja nad ženskami. Ljubljano je prvič obiskal tudi župan Dunaja dr. Michael Ludwig.

O tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za bivanje na svetu

Dunaj že deseto leto zapored velja za najboljše mesto za bivanje na svetu. Na vrh lestvice prestolnic, ki prebivalkam in prebivalcem zagotavljajo najvišjo kvaliteto življenja, ga že vrsto let uvrščata gospodarska revija Economist in revija Mercer, nagrado za pametno mesto pa je Dunaju podelila tudi ustanova Roland Berger. Včeraj je Ljubljano prvič obiskal župan Dunaja dr. Michael Ludwig. V Ljubljani namreč potekajo dunajski dnevi, v sklopu katerih so včeraj predstavili dobre prakse s področja krožnega gospodarstva, preprečevanja prekomernega turizma in preprečevanja nasilja nad ženskami.  Danes bodo na konferenci, ki poteka v prostorih Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, spregovorili o dunajskih alternativnih oblikah bivanja za starejše, tehnologijah za starejše ter načinih spopadanja z revščino in brezdomstvom.

O dobrih praksah in vizijah mesta Dunaja, smo se pogovarjali z dunajskim županom dr. Michaelom Ludwigom.

Dunaj se že deset let ponaša s nazivom, da je najboljše mesto za bivanje na svetu. Zanima me čemu pripisujete takšne uspeh; je to dobro vodenje mesta, dobra ekipa, sodelovanje s prebivalci, nenazadnje dovolj denarja ali kaj drugega?

V različnih mednarodnih primerjavah, kar se tiče kakovosti življenja, se vedno znova znajdemo na prvem mestu, tako pri reviji Mercer, pa tudi pri gospodarski reviji Economist in tudi ekonomska ustanova roland berger nam je podelila takšno nagrado, kjer je primerjala 150 pametnih mest. Razlogov za to je več. Kot prvo bi izpostavil že dolgotrajno trajnostno politiko, ki v osrčje postavlja človeka in ne gospodarskih interesov. Drugo je visok delež podjetij, ki se upravljajo s strani občine, tretjič je treba omeniti gospodarski uspeh in četrtič: zelo močno podpiramo sobivanje in sodelovanje s socialnimi partnerji.

In katere teme so pomembne za mesti kot sta Dunaj in Ljubljana?

Tu je treba omeniti predvsem izobraževanje. Mi že zadnjih deset let omogočamo brezplačne vrtce kajti za nas so vrtci prvi korak v izobraževalnem sistemu. Razvili smo tudi nov izobraževalni sistem tako imenovane izobraževalne kampuse, kjer imamo vrtce, osnovne šole in nadaljevalne šole vse na enem mestu in so obkrožene z veliko zelenja. Veliko stavimo na znanost, izobraževanje in raziskave.

Omenili ste trajnostni razvoj. Pred kratkim sem si na Dunaju lahko ogledala nekaj vaših tako imenovanih zelenih streh, ki so del vaše strategije za prilagajanje na podnebne spremembe.  Prosim vas, če lahko izpostavite nekaj glavnih vidikov te strategije in načinov na katere jo uresničujete.

Razvili smo tako imenovano strategijo pametnega mesta, ki vsebuje tudi načrt za zaščito pred podnebnimi spremembami. To strategijo smo razvijali preteklih dvajset let. Gre za to, da dosežemo funkcionalno mešanico kvalitetnega bivanja, delovnih mest in zelenih površin. Na eni strani zasledujemo cilj zmanjšanja izpustov co2, kar poskušamo doseči s povečanim obsegom javnega prometa, hkrati veliko vlagamo na področje novogradenj in sanacij obstoječih stavb, kjer vključujemo ukrepe večanja izolacij s čimer zmanjšujemo izgube energije. Po principu pasivne gradnje smo zgradili največje naselje na svetu in od leta 1990 smo uspeli izpuste co2 zmanjšati za 40 odstotokov in tej strategiji še naprej dosledno sledimo. To sta torej dve področji katerim se posvečamo. Treba pa se je tudi naučiti ravnati s posledicami podnebnih sprememb. Predvsem je treba v velemestu, ki se segreva ljudi obvarovati pred vročino. 

Dunaj se ponaša tudi z zelo ugodnimi socialnimi politikami. Že sami ste omenili npr. povečano gradnjo stanovanjskih sosesk. Zanima me ali nameravate v prihodnje nadaljevati s tovrstnimi socialnimi politikami in zakaj so pomembne tako za skupnost kot za nadaljevanje razvoja mesta.

Dunaj je eno izmed tistih evropskih mest katerih število prebivalcev najbolj raste, zato so se potrebe po stanovanjih tudi zelo močno povečale. Prednost Dunaja pa je v tem , da ima ogromno stanovanj v svoji lasti, se pravi v lasti mesta. Takšnih stanovanj je preko 220 tisoč. K temu pa dodajte še 200 tisoč stanovanj, ki jih Dunaj sofinancira v obliki zadrug. Tako, da kar 62 odstotkov Dunajčanov živi v sofinanciranih stanovanjih, se pravi v stanovanjih, ki si jih lahko privoščijo. Pomembno pa je, da se določijo tudi ukrepi za prihodnost, zato smo si zadali, da bomo vsako leto finančno podprli od 7 do 9 tisoč stanovanj, hkrati pa bomo poskrbeli za sanacijo obstoječih stavb. Treba se je prilagoditi rasti prebivalstva in hkrati nuditi vso tehnično in socialno infrastrukturo.

V čem bi lahko primerjali Dunaj in Ljubljano?

Obe mesti tako Dunaj kot Ljubljana sta zelo zeleni mesti. Zato je pri povečani gradnji stanovanj izziv ohraniti zelene površine. Nam je v preteklih letih, kljub povečani gradnji stanovanj, celo uspelo povečati delež zelenih površin.

Ta pogovor sva začela s tem, da je Dunaj že vrsto let prestolnica, v kateri je najbolje živeti, bi vas za zaključek tega intervjuja rada vprašala, kakšni so vaši načrti za prihodnjih deset let. Kje bodo vaše prioritete upravljanja z mestom?

Pomembno je, da se bomo znali soočiti z izzivi, ki so pred nami. Na prvem mestu je izziv, ki ga predstavlja rast mesta in pri tem rastočem mestu bo treba ohraniti socialno in funkcionalno mešanico. Hkrati pa se bo treba spopasti z novimi izzivi ki jo prinaša digitalizacija. Naš cilj je postati digitalno središče Evrope. Želimo tudi izkoristiti prednosti Dunaja kot gospodarskega centra. Hkrati pa moramo zelo paziti, da ne bomo postali Dunaj dveh hitrosti; tistih, ki napredujejo in tistih, ki zaostajajo. Predvsem bomo delali na tem, da bo v središču še vedno človek.


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Intervju z županom Dunaja dr. Michaelom Ludwigom

24.10.2019

V Ljubljani potekajo dunajski dnevi. Dunaj že deseto leto zapored velja za najboljše mesto za bivanje na svetu. Predstavili so dobre prakse s področja krožnega gospodarstva, preprečevanja prekomernega turizma in preprečevanja nasilja nad ženskami. Ljubljano je prvič obiskal tudi župan Dunaja dr. Michael Ludwig.

O tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za bivanje na svetu

Dunaj že deseto leto zapored velja za najboljše mesto za bivanje na svetu. Na vrh lestvice prestolnic, ki prebivalkam in prebivalcem zagotavljajo najvišjo kvaliteto življenja, ga že vrsto let uvrščata gospodarska revija Economist in revija Mercer, nagrado za pametno mesto pa je Dunaju podelila tudi ustanova Roland Berger. Včeraj je Ljubljano prvič obiskal župan Dunaja dr. Michael Ludwig. V Ljubljani namreč potekajo dunajski dnevi, v sklopu katerih so včeraj predstavili dobre prakse s področja krožnega gospodarstva, preprečevanja prekomernega turizma in preprečevanja nasilja nad ženskami.  Danes bodo na konferenci, ki poteka v prostorih Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, spregovorili o dunajskih alternativnih oblikah bivanja za starejše, tehnologijah za starejše ter načinih spopadanja z revščino in brezdomstvom.

O dobrih praksah in vizijah mesta Dunaja, smo se pogovarjali z dunajskim županom dr. Michaelom Ludwigom.

Dunaj se že deset let ponaša s nazivom, da je najboljše mesto za bivanje na svetu. Zanima me čemu pripisujete takšne uspeh; je to dobro vodenje mesta, dobra ekipa, sodelovanje s prebivalci, nenazadnje dovolj denarja ali kaj drugega?

V različnih mednarodnih primerjavah, kar se tiče kakovosti življenja, se vedno znova znajdemo na prvem mestu, tako pri reviji Mercer, pa tudi pri gospodarski reviji Economist in tudi ekonomska ustanova roland berger nam je podelila takšno nagrado, kjer je primerjala 150 pametnih mest. Razlogov za to je več. Kot prvo bi izpostavil že dolgotrajno trajnostno politiko, ki v osrčje postavlja človeka in ne gospodarskih interesov. Drugo je visok delež podjetij, ki se upravljajo s strani občine, tretjič je treba omeniti gospodarski uspeh in četrtič: zelo močno podpiramo sobivanje in sodelovanje s socialnimi partnerji.

In katere teme so pomembne za mesti kot sta Dunaj in Ljubljana?

Tu je treba omeniti predvsem izobraževanje. Mi že zadnjih deset let omogočamo brezplačne vrtce kajti za nas so vrtci prvi korak v izobraževalnem sistemu. Razvili smo tudi nov izobraževalni sistem tako imenovane izobraževalne kampuse, kjer imamo vrtce, osnovne šole in nadaljevalne šole vse na enem mestu in so obkrožene z veliko zelenja. Veliko stavimo na znanost, izobraževanje in raziskave.

Omenili ste trajnostni razvoj. Pred kratkim sem si na Dunaju lahko ogledala nekaj vaših tako imenovanih zelenih streh, ki so del vaše strategije za prilagajanje na podnebne spremembe.  Prosim vas, če lahko izpostavite nekaj glavnih vidikov te strategije in načinov na katere jo uresničujete.

Razvili smo tako imenovano strategijo pametnega mesta, ki vsebuje tudi načrt za zaščito pred podnebnimi spremembami. To strategijo smo razvijali preteklih dvajset let. Gre za to, da dosežemo funkcionalno mešanico kvalitetnega bivanja, delovnih mest in zelenih površin. Na eni strani zasledujemo cilj zmanjšanja izpustov co2, kar poskušamo doseči s povečanim obsegom javnega prometa, hkrati veliko vlagamo na področje novogradenj in sanacij obstoječih stavb, kjer vključujemo ukrepe večanja izolacij s čimer zmanjšujemo izgube energije. Po principu pasivne gradnje smo zgradili največje naselje na svetu in od leta 1990 smo uspeli izpuste co2 zmanjšati za 40 odstotokov in tej strategiji še naprej dosledno sledimo. To sta torej dve področji katerim se posvečamo. Treba pa se je tudi naučiti ravnati s posledicami podnebnih sprememb. Predvsem je treba v velemestu, ki se segreva ljudi obvarovati pred vročino. 

Dunaj se ponaša tudi z zelo ugodnimi socialnimi politikami. Že sami ste omenili npr. povečano gradnjo stanovanjskih sosesk. Zanima me ali nameravate v prihodnje nadaljevati s tovrstnimi socialnimi politikami in zakaj so pomembne tako za skupnost kot za nadaljevanje razvoja mesta.

Dunaj je eno izmed tistih evropskih mest katerih število prebivalcev najbolj raste, zato so se potrebe po stanovanjih tudi zelo močno povečale. Prednost Dunaja pa je v tem , da ima ogromno stanovanj v svoji lasti, se pravi v lasti mesta. Takšnih stanovanj je preko 220 tisoč. K temu pa dodajte še 200 tisoč stanovanj, ki jih Dunaj sofinancira v obliki zadrug. Tako, da kar 62 odstotkov Dunajčanov živi v sofinanciranih stanovanjih, se pravi v stanovanjih, ki si jih lahko privoščijo. Pomembno pa je, da se določijo tudi ukrepi za prihodnost, zato smo si zadali, da bomo vsako leto finančno podprli od 7 do 9 tisoč stanovanj, hkrati pa bomo poskrbeli za sanacijo obstoječih stavb. Treba se je prilagoditi rasti prebivalstva in hkrati nuditi vso tehnično in socialno infrastrukturo.

V čem bi lahko primerjali Dunaj in Ljubljano?

Obe mesti tako Dunaj kot Ljubljana sta zelo zeleni mesti. Zato je pri povečani gradnji stanovanj izziv ohraniti zelene površine. Nam je v preteklih letih, kljub povečani gradnji stanovanj, celo uspelo povečati delež zelenih površin.

Ta pogovor sva začela s tem, da je Dunaj že vrsto let prestolnica, v kateri je najbolje živeti, bi vas za zaključek tega intervjuja rada vprašala, kakšni so vaši načrti za prihodnjih deset let. Kje bodo vaše prioritete upravljanja z mestom?

Pomembno je, da se bomo znali soočiti z izzivi, ki so pred nami. Na prvem mestu je izziv, ki ga predstavlja rast mesta in pri tem rastočem mestu bo treba ohraniti socialno in funkcionalno mešanico. Hkrati pa se bo treba spopasti z novimi izzivi ki jo prinaša digitalizacija. Naš cilj je postati digitalno središče Evrope. Želimo tudi izkoristiti prednosti Dunaja kot gospodarskega centra. Hkrati pa moramo zelo paziti, da ne bomo postali Dunaj dveh hitrosti; tistih, ki napredujejo in tistih, ki zaostajajo. Predvsem bomo delali na tem, da bo v središču še vedno človek.


15.06.2022

Breme zelenega prehoda ne sme pasti le na voznike osebnih vozil

Evropski parlamentarci so nedavno podprli predlog evropske komisije, da bodo po letu 2035 v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksida – samo še na električni pogon. Razlogi so različni zmanjševanje onesnaževanja zraka in prispevek k blaženju podnebnih sprememb. Na AMZS-ju so prepričani, da je zmanjševanje onesnaževanja nujno, a opozarjajo, da gre za izziv, ki ga zgolj z menjavo pogona v avtomobilih ni mogoče rešiti. Ob tem ocenjujejo, da Slovenija ni pripravljena na silovit razmah električne mobilnosti. Predsednik Andrej Brglez je mnenja, da so cilji visoko zastavljeni. Lani so bili prodani namreč le 3% električnih vozil.


14.06.2022

Vojna v Ukrajini: ulični spopadi za Severodoneck

Rusi so uničili dva od treh mostov, ki povezujejo Severodoneck z mestom Lisičansk v regiji Lugansk, tretji pa je star in nevaren za prehod. Evakuacija civilistov iz Severodonecka ni mogoča. Prav tako ni mogoča dostava humanitarne pomoči za civiliste v Severodonecku, ki ga v 70-ih odstotkih nadzorujejo ruske sile. Ukrajinski borci naj bi še nadzorovali tamkajšnjo kemično tovarno Azot, kamor se je pred spopadi zateklo tudi več 100 civilistov. So v času silovitih spopadov za mesta na vzhodu Ukrajine, kjer živi tudi številčna ruska skupnost, sploh možna ukrajinsko-ruska mirovna pogajanja in kakšni sta slovenski pobudi za dosego miru v Ukrajini? O tem smo se pogovarjali s poznavalcem rusko-ukrajinskega spora in radijskim novinarjem Miho Lamprehtom.


14.06.2022

Digitalni boni

Digitalni boni za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme bodo veljali od 15. junija do 30. novembra 2022. Najprej jih bodo lahko vnovčili šolarji, dijaki in študentje, pred jesenjo še starejši.


13.06.2022

Boštjan Noč: "Ne vemo še, ali so bili usodni piki čebel ali splet okoliščin"

Čebelarje popika tudi po več deset čebel na dan in so v glavnem že imuni na čebelje pike. Tisti, ki so alergični, morajo, ko so v stiku s čebelami, s seboj nositi komplet za prvo pomoč - adrenalinsko injekcijo. Za nesrečo v Sopotnici, v občini Škofja Loka, ki se je zgodila včeraj, še ne vemo, ali so bili vzrok smrti piki čebel ali kaj drugega. Boštjan Noč, predsednik čebelarske zveze Slovenije pravi, da so taki dogodki res redki.


13.06.2022

Ena za reko: Zgodba Save

Reka Sava v Sloveniji povezuje različne pokrajine, visokogorje z Panonsko nižino in mnoge zanimive kraje. Dom nudi neštetim živalim in rastlinam, med njimi tudi vedno bolj redkim. V ne tako davnih časih je bila glavna prometna pot, še pred tem pa so se njena prodišča ob Ljubljani raztezala več kot kilometer široko. Čeprav je že močno načeta z jezovi in industrijo, Sava v zadnjih desetletjih spet postaja polna življenja in potenciala, poudarja Rok Rozman, biolog in naravovarstvenik. Nedavno je posnel dokumentarni film Ena za reko: Zgodba Save. Material za film so posneli lani med veslanjem po celotnem toku Save v Sloveniji; od Gorenjske je ekipa štirih kajakašev 11 dni veslala vse do Jesenic na Dolenjskem.  Med 258. preveslanimi kilometri se je zgodilo marsikaj.


12.06.2022

Lov za izgubljeno skrivnost, lov na tartufe, lov na lepe razglede...

Turistične bone, ki jih je prejšnja vlada uvedla v pomoč turističnemu gospodarstvu, bo mogoče uporabiti le še do konca tega meseca, tako da turistične delavce zanima, kako bodo okrevali brez njihove pomoči. So pa v Slovenski Istri zadovoljni z obiskom in rezervacijami za prihajajoče poletne mesece; pravijo, da se k njim vrača tudi vedno več tujih gostov. K obisku domačih krajev je začela spodbujati tudi Slovenska turistična organizacija, ki s tem nadaljuje kampanjo Vzemi si čas. Moja Slovenija. Da je naša Istra več kot samo poležavanje na plaži, pa je na študijski turi, ki jo je organizirala STO, ugotavljala Tina Lamovšek.


10.06.2022

Pogovor z Anno Vainer

Enaka vključenost vseh članov in članic družbe, ne glede na njihov spol, narodnost, religijo, svetovni nazor, socialni ali ekonomski položaj, je ključ do napredne, demokratične in uspešne družbe. Dejstvo pa je, da so tako ženske kot pripradniki in pripadnice drugih spregledanih družbenih skupin, še vedno slabo zastopane v naši družbi, v delovnih okoljih, na vodstvenih položajih in v politiki. Z namenom, da bi ženske kot tudi vse ostale ranljive skupine bolj opolnomočeno vstopale v javni prostor, medije, politiko in na vodilne položaje v podjetjih in drugih delovnih organizacijah, je že leta 2016 začela delovati iniciativa z imenom  #IamRemarkable (Izjemna/izjemen sem), ki s svojimi delavnicami in ozaveščanjem pomaga k boljši samopodobi in boljši samopromociji. Iniciativa je dosegla že več kot 360 tisoč ljudi v 170 državah, v mesecu juniju pa se lahko tudi v Sloveniji brezplačno udeležite njihovih delavnic. S pobudnico gibanja Anno Vainer se je pogovarjala Tita Mayer.


10.06.2022

Inkluzivni pohodi

Inkluzivni pohodi v organizaciji odbora inPlaninec Planinske zveze Slovenije so v popolnem razmahu. Število pohodnikov invalidov, pa tudi prostovoljcev, ki jih spremljajo in skrbijo za njihovo varnost, je vse večje. S pohodi jim želijo približati gore, omogočiti planinstvo in aktivno preživljanje prostega časa. Več o inkluzivnih pohodih pa v prispevku Petre Medved.


10.06.2022

Pri sončenju je pomembna zmernost

V naslednjih minutah pa poletna tema o zdravju. Poletna zato, ker na svojo kožo in njene spremembe postanemo bolj pozorni na začetku poletja, začnemo se ukvarjati z vprašanjem, koliko sončenja, če sploh, je še zdravo. Beremo opozorila o nevarnosti kožnega raka, opazujemo znamenja na koži. Da bo poletje kar najbolj brezskrbno, bo nekaj nasvetov podal prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., specialist dermatovenerologije.


09.06.2022

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice o aferi 'Marinblu' in pravicah delavcev

V zadnjih dneh Slovenijo pretresa razkritje okoliščin, v katerih delajo delavci v podjetjih Marinblu in Selea. V Delavski svetovalnici vsak dan prejemajo nova pričevanja tamkajšnjih delavcev, obenem pa vse več klicev, naj razmere preverijo še v določenih drugih podjetjih, pravi Goran Lukić.


09.06.2022

Razlike v sprejemanju LGBT+ skupnosti med mestom in vasjo vse manjše

Junij tradicionalno po več svetovnih mestih zaznamujejo parade z mavričnimi zastavami, s čimer množica s sprehodom po mestu opozarja na pomen enakopravnosti gejev, lezbijk, transspolnih, nebinarnih in drugih oseb, ki so še vedno pogosto potisnjene na rob družbe. Mesta za lgbt osebe zaradi infrastrukture ponujajo varnejše zavetje, a kot kažejo raziskave, se razlika med urbanimi in ruralnimi okolji vendarle zmanjšuje. Kljub razmeroma dolgi tradiciji lgbt scene v Sloveniji izkušnjo nasilja po podatkih več raziskav o življenju gejev, lezbijk in transspolnih oseb v Sloveniji doživi več kot vsaka druga oseba.


09.06.2022

Zapletena in dolgotrajna pot do denarne pomoči za ukrajinske begunce

Večina ukrajinskih beguncev je šele v teh dneh začela dobivati prve odločbe o denarni pomoči. Nekateri so pribežali v Slovenijo že ob začetku vojne. Od takrat je minilo tri mesece in v tem času so živeli v veliki stiski, saj so bili odvisni od pomoči sorodnikov, humanitarnih delavcev ali dobrih ljudi. Tako je bilo tudi s Svetlano, ki je na Goriško pribežala iz mesta Nikolajev v Ukrajini. Z njo se je pogovarjala Nataša Uršič.


09.06.2022

Hrana v nekdanji Jugoslaviji

Zgodovina hrane je več kot le zgodba o hrani neke družbe. Je zgodba o sami družbi, o odnosih med različnimi razredi, narodi, odnosih med spoloma, odnosu do tujine, zgodba o množični kulturi in o vsakdanjem življenju. O tem sta v ponedeljek na predavanju v okviru festivala Zgodovina na Špici, ki ga pripravlja Inštitut za novejšo zgodovino, govorili zgodovinarki Ruža Fotiadis iz Berlina in Radina Vučetić iz Beograda, avtorici zbornika »Bratstvo in enotnost za kuhinjsko mizo«, v katerem avtorji predstavljajo različne vidike prehrane v nekdanji Jugoslaviji.


08.06.2022

Katere medije spremljajo mladi?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


08.06.2022

Kdo je financiral prve slovenske knjige?

Prav zaradi tega bodo danes v Laškem na svojsten način praznovali državni praznik, dan Primoža Trubarja. Ta je tam živel in delal le tri leta, a je ta čas tam spoznal ljudi, ki so ga povezali z evropsko inteligenco in priskrbeli denar za izdajo prvih slovenskih knjig. Laško je edino slovensko mesto z dvema ulicama, ki se imenujeta po Primožu Trubarju. Zgodba o Mihaelu Tifernusu, ki so ga meščani rešili pred ugrabitvijo Turkov, ki so iz njega hoteli napraviti janičarja, postal pa je pomemben evropskih teolog in filozof, se sliši kot legenda. Tomaž Majcen, kustus muzeja Laško, pa nam jo predstavlja kot zgodovinsko dejstvo, o katerem je v Laškem predaval zgodovinar dr. Igor Grdina.


02.06.2022

Katalonska zunanja ministrica

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


07.06.2022

Varnejša hrana, boljše zdravje

V Sloveniji nujno potrebujemo neodvisno ustanovo, v kateri bodo strokovnjaki s področja okolja, prehrane, zdravstva in tehnologije in ki bodo načrtovali smernice za varno prehrano.


06.06.2022

Vesoljski center

Center Noordung v Vitanju, ki ga je pred več kot štirimi leti država prevzela od prvotnih ustanoviteljev, so vsebinsko prenovili. Zadnji posegi, ko so prvič po desetih letih od izgradnje zapolnili prav vse hodnike večkrat arhitekturno nagrajene stavbe, so stali 180 tisoč evrov.


06.06.2022

Ana Đurić Konstrakta

Ana Đurić Konstrakta je srbska pevka, ki ji je pred tedni z nastopom na pesmi Evrovizije, ne le na Balkanu, uspelo sprožiti pravo euforijo. Na koncu je osvojila peto mesto, a njena pesem In corpore sano je postala viralna. Na evrovizijski oder je namesto blišča in poskakovanja vrnila umetnost, uspelo ji je, kar politikom že dolge ni – združila je Srbe, celotno območje nekdanje Jugoslavije in kar na evrovizijskem odru odprla vrsto družbenih vprašanj.


05.06.2022

Koncert za človeka in gozd Zemlje

S Koncertom za človeka in gozd Zemlje želi društvo Drevo sozvočja opozoriti na pretirano sečno gozdov na Madagaskarju, kjer je ostalo le še 10 % deževnega gozda. O pomenu gozdov, razmerah na Madagaskarju, aktivnostih društva in koncertu izvemo več od Malale Tine Rakoto Serban.


Stran 58 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov