Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Demografske spremembe v Sloveniji zmanjšujejo delež prebivalstva, starega od 20 do 64 let. To bo predstavljalo velike težave za gospodarstvo, ki bo, brez ustrezne politike na trgu dela, ostalo brez nove delovne sile. Analiza Urške Valjavec
V Sloveniji se zmanjšuje delež prebivalstva, starega od 20 do 64 let. To bo predstavljalo velike težave za gospodarstvo, ki bo, brez ustrezne politike na trgu dela, ostalo brez nove delovne sile
Število prebivalcev Slovenije se že dlje časa giblje okoli dveh milijonov. A od leta 2012 se intenzivno spreminja starostna sestava prebivalstva – povečuje se delež starejših. Število prebivalcev, ki spadajo v najbolj aktivno starostno skupino, se zmanjšuje za okoli osem tisoč oseb na leto, število starejših – tistih nad 65 let pa se v podobnem obsegu povečuje. Glede na izračune UMAR-ja se bo tak trend samo nadaljeval. In posledice na trgu dela? Pomanjkanje delovne sile. Strokovnjaki govorijo in pišejo o izzivih – kar v prevodu pomeni težave. Na eni strani zmanjšanje obsega delovne sile, ki financira pokojnine in na drugi strani vedno večje število starejših. Tu je še odseljevanje – številke so jasne – največ priselitev in odselitev je med osebami s srednješolsko izobrazbo. Toda – Alenka Kajzer, UMAR, pravi:
“Od leta 2012 beležimo zaskrbljujoč trend, ko število odseljenih s terciarno izobrazbo, presega število priseljenih s terciarno izobrazbo.”
Kljub večletni konjunkturi najbolj izobraženi Slovenci – med njimi številni mladi veliko bolj odhajajo v tujino kot v času krize. Gre za trend, ki ga moramo zaustaviti, še posebej, če želimo graditi na gospodarstvu z višjo dodano vrednostjo. Kje so rešitve? Simulacija UMARja je pokazala, da čeprav bi izkoristili ves potencial domače delovne sile, bi se zaposlenost do leta 2030, če ne bilo priselitev, ustavila. Za nevtralizacijo upadanja delovno sposobnega prebivalstva bi bil potreben zelo visok neto selitveni prirast – govorimo o več kot 10 tisoč neto priselitev na leto. Toda – Marina Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije:
“Glede na stanje družbe in politike, smo danes v precepu. Vemo, da potrebujemo ljudi, hkrati jih pa nočemo. Mi bi si želeli, da nas rešijo iz tega, ne želimo pa si, da bi živeli z nami.”
Bi lahko rezerve poiskali na domačem trgu? Začnimo z aktivacijo brezposelnih. Glavna ugotovitev UMAR-ja je, da so se v obdobju 2013/2018 proste kapacitete močno zmanjšale. Rezerve so med mladimi šolajočimi, ki jim je treba zagotoviti hiter prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela. Na drugi strani pa starejša populacija. Tam so rezerve – to nam kaže nizka stopnja delovne aktivnosti oseb starih od 55 do 64 let. Situacija se od leta 2013 – to je od zadnje pokojninske reforme – sicer izboljšuje. Kadrovska direktorica v Atlantic Grupi Nataša Bazjak Cristini pravi, da se mnogi zaposleni odločijo za podaljšanje delovne dobe.
“Ker vedo, da so pokojnine prenizke in v bistvu ostajajo pri nas. Zato intenzivno razmišljamo o prilagajanju delovnih mest. Poleg tega je pomembno, da starejše dodatno spodbujamo k prenašanju znanja.”
Umirjanje rasti gospodarske aktivnosti težave zagotavljanja zadostnega obsega delovne sile kratkoročno lahko nekoliko ublaži. A dejstvo je, da poleg aktivacije določenih skupin prebivalstva problem omili lahko zgolj večje priseljevanje tujih državljanov. V evropskem prostoru poteka “boj” za najboljše delavce. Prvi korak Slovenije – oblikovanje bolj sprejemljive družbe, države in delovnega okolja.
4524 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Demografske spremembe v Sloveniji zmanjšujejo delež prebivalstva, starega od 20 do 64 let. To bo predstavljalo velike težave za gospodarstvo, ki bo, brez ustrezne politike na trgu dela, ostalo brez nove delovne sile. Analiza Urške Valjavec
V Sloveniji se zmanjšuje delež prebivalstva, starega od 20 do 64 let. To bo predstavljalo velike težave za gospodarstvo, ki bo, brez ustrezne politike na trgu dela, ostalo brez nove delovne sile
Število prebivalcev Slovenije se že dlje časa giblje okoli dveh milijonov. A od leta 2012 se intenzivno spreminja starostna sestava prebivalstva – povečuje se delež starejših. Število prebivalcev, ki spadajo v najbolj aktivno starostno skupino, se zmanjšuje za okoli osem tisoč oseb na leto, število starejših – tistih nad 65 let pa se v podobnem obsegu povečuje. Glede na izračune UMAR-ja se bo tak trend samo nadaljeval. In posledice na trgu dela? Pomanjkanje delovne sile. Strokovnjaki govorijo in pišejo o izzivih – kar v prevodu pomeni težave. Na eni strani zmanjšanje obsega delovne sile, ki financira pokojnine in na drugi strani vedno večje število starejših. Tu je še odseljevanje – številke so jasne – največ priselitev in odselitev je med osebami s srednješolsko izobrazbo. Toda – Alenka Kajzer, UMAR, pravi:
“Od leta 2012 beležimo zaskrbljujoč trend, ko število odseljenih s terciarno izobrazbo, presega število priseljenih s terciarno izobrazbo.”
Kljub večletni konjunkturi najbolj izobraženi Slovenci – med njimi številni mladi veliko bolj odhajajo v tujino kot v času krize. Gre za trend, ki ga moramo zaustaviti, še posebej, če želimo graditi na gospodarstvu z višjo dodano vrednostjo. Kje so rešitve? Simulacija UMARja je pokazala, da čeprav bi izkoristili ves potencial domače delovne sile, bi se zaposlenost do leta 2030, če ne bilo priselitev, ustavila. Za nevtralizacijo upadanja delovno sposobnega prebivalstva bi bil potreben zelo visok neto selitveni prirast – govorimo o več kot 10 tisoč neto priselitev na leto. Toda – Marina Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije:
“Glede na stanje družbe in politike, smo danes v precepu. Vemo, da potrebujemo ljudi, hkrati jih pa nočemo. Mi bi si želeli, da nas rešijo iz tega, ne želimo pa si, da bi živeli z nami.”
Bi lahko rezerve poiskali na domačem trgu? Začnimo z aktivacijo brezposelnih. Glavna ugotovitev UMAR-ja je, da so se v obdobju 2013/2018 proste kapacitete močno zmanjšale. Rezerve so med mladimi šolajočimi, ki jim je treba zagotoviti hiter prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela. Na drugi strani pa starejša populacija. Tam so rezerve – to nam kaže nizka stopnja delovne aktivnosti oseb starih od 55 do 64 let. Situacija se od leta 2013 – to je od zadnje pokojninske reforme – sicer izboljšuje. Kadrovska direktorica v Atlantic Grupi Nataša Bazjak Cristini pravi, da se mnogi zaposleni odločijo za podaljšanje delovne dobe.
“Ker vedo, da so pokojnine prenizke in v bistvu ostajajo pri nas. Zato intenzivno razmišljamo o prilagajanju delovnih mest. Poleg tega je pomembno, da starejše dodatno spodbujamo k prenašanju znanja.”
Umirjanje rasti gospodarske aktivnosti težave zagotavljanja zadostnega obsega delovne sile kratkoročno lahko nekoliko ublaži. A dejstvo je, da poleg aktivacije določenih skupin prebivalstva problem omili lahko zgolj večje priseljevanje tujih državljanov. V evropskem prostoru poteka “boj” za najboljše delavce. Prvi korak Slovenije – oblikovanje bolj sprejemljive družbe, države in delovnega okolja.
Mineva 80 let od pregona koroških Slovencev z njihovih domov. 14. in 15. aprila 1942 so namreč z njihovih domačij odpeljali skoraj 1000 koroških Slovencev, najprej v zbirno taborišče v Žrelcu pri železniški postaji v Celovcu, nato pa z vlaki v taborišča tretjega rajha, namenjena zbiranju nemško govorečih, ki bi jih nato naselili na okupiranih ozemljih. Na domačije pregnanih koroških Slovencev so naselili nemško govoreče iz Kanalske doline. Pregnani so se vrnili konec vojne leta 1945 in naleteli na izropane domove ali pa so v njih gospodarili tujci. Gre za še eno od travmatičnih izkušenj koroških Slovencev, o kateri se pogovarjamo z zgodovinarjem, predsednikom Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Valentinom Simo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualno dogajanje v Ukrajini komentira naš zunanjepolitični komentator in nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht.
V Veroni se v teh dneh odvija ena osrednjih vinarskih prireditev v svetu, sejem Vinitaly. Dogodek s častivredno tradicijo je tokrat znova odprl vrata po dveh letih, na njem pa se predstavlja na tisoče razstavljavcev iz vseh italijanskih dežel in številnih držav sveta. Slovenska udeležba je tokrat še posebej močna, pozornost javnosti pa so včeraj vzbudila zlasti slovenska oranžna vina. Vinitaly je obiskal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Mesec april je mesec čistilnih akcij. V Ljubljani prav danes poteka osrednja čistilna akcija. Čistimo tudi manjše kraje, potoke in reke. V sredini marca so potapljači v 30. Mednarodni ekološki akciji Drava 2022 v Mariboru, na Ptuju in v Varaždinu odstranjevali odpadke iz reke Drave. Tradicionalno bodo potapljači čistili Ljubljanico, in sicer 23. aprila. Ali smo v zadnjem desetletju postali bolj osveščeni, je eno do vprašanj za Katjo Sreš, predsednico društva Ekologi brez meja.
V Državnem zboru se je ob 14. uri sklenil že 32-ti nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. V veliki parlamentarni dvorani se je zbralo 112 otrok iz vse države. V okviru teme Moja poklicna prihodnost so opozarjali na pomembnost informiranja o poklicih prihodnosti, o vplivu pandemije covida-19 na izbiro poklica in o problemih šolskega sistema.
Se ljudje na volitvah odločamo racionalno ali emocionalno? Kaj vse vpliva na to, koga bomo obkrožili na volilnih lističih? Lahko rečemo, da so ene izbire bolj ali manj pametne od drugih? S psihologom Žanom Lepom, mladim raziskovalcem in asistentom na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je pogovarjala Cirila Štuber.
Vam je znana ta rutina: zjutraj se odpravite v kavarno, vzamete časopis, natakar pa vam, ker ste stalni gost, prinese vašo izbrano kavo? Eno izmed zbirališč Ljubljančanov in Ljubljančank je že od leta 1905 odprta kavarna Union, v kateri se je v stoletjih zvrstilo kar nekaj intelektualcev, umetnikov, boemov, nastale so različne zgodbe in anekdote. S prenovo Kavarne pa želijo ponuditi mešanico tradicije in sodobnosti. O kavarnah pri nas in po svetu v prispevku Tine Lamovšek.
8. aprila 1971 v Londonu se je na prvem svetovnem romskem kongresu rodil romski aktivizem. Slednjega prevzemajo tudi mladi v Mariboru, ki so današnji dan namenili prav posebni ciljni skupini.
Avto-moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije aprila po Sloveniji izvajata brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči. Na triurnem tečaju udeleženci lahko osvežijo svoja znanja in veščine o temeljnih postopkih oživljanja ter drugih najnujnejših ukrepih prve pomoči. Tečaj je že potekal v Radovljici in obiskala ga je obiskala tudi Romana Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V okviru festivala Trigger, ki je v Ljubljani in Mariboru potekal prejšnji teden, je gostovala tudi producentka, umetnica in okolijska aktivistka Pippa Bailey. V svojem delu, ki je razpeto med Združeno kraljestvo in Avstralijo, raziskuje možnost povezovanja različnih delov družbe z namenom reševanja družbenih problemov in kriz. Predvsem jo zanimata okolijska problematika in enakost spolov. Pri reševanju teh problemov je treba pustiti ob strani svoj ego, pravi, se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne vemo ter se hkrati zanašati na znanja, ki jih imamo. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.
Na Prevaljah nastaja muzej bralne značke, turiste pa privablja tudi Prežihova domačija in Vorančeva pot, ki se začne v Kotljah pri bakrenem pobiču s solzicami. Od tja vodi pot proti Rimskemu vrelcu. Sicer pa so bili Kuharjevi bolj reven rod, živeli so kot najemniki pri Kotniku. O tem, da je tam živel Voranc s starši danes priča le že spominska plošča.
V svojem glasbenem ustvarjanju obeležuje 20 letnico udejstvovanja in na leto zabeleži več kot 100 koncertov. Je tudi redni gost metalnega kampa v Tolminu. Gostili smo ga v mobilnem studiu Prvega na Ravnah na Koroškem.
Korošci bodo veseli, če bodo v naslednjih letih lahko pokrili vsaj 95% območja z internetnim oz. mobilnim signalom. Najhuje je v Črni na Koroškem, ki je tudi obmejna občina. Tam med epidemijo veliko otrok ni imelo možnosti šolanja na daljavo. Koroška pa je slabo dostopna tudi po cesti in prebivalci že leta čakajo na hitro cesto, ki naj bi predstavljala t. i. tretjo razvojno os. Tako kot cestne so jim tudi internetne in mobilne povezave dostopnejše prek sosednje Avstrije.
Neveljaven email naslov