Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V državah po svetu v različnem obsegu zbirajo in obdelujejo osebne biometrične podatke. Če so podatki najdragocenejši kapital na svetu, smo ljudje bleščeči novi izdelki, ki pa nismo več anonimni. Imamo namreč unikatne prstne odtise, obraze, genski zapis. Spletna stran za varstvo potrošnikov comparitech.com je analizirala 50 držav. Rezultati raziskave so pokazali, da vse države zbirajo biometrične podatke svojih prebivalk in prebivalcev. Obseg rabe biometrije so ocenili s točkami. Največ jih je zbrala Kitajska – 24, najmanj Irska in Portugalska – 11. Slovenija je zbrala 13 točk. Več Urška Henigman.
Kitajska jih zbira največ, Irska in Portugalska najmanj, v ZDA razvoj tehnologije
V državah po svetu v različnem obsegu zbirajo in obdelujejo osebne biometrične podatke. Če so podatki najdragocenejši kapital na svetu, smo ljudje bleščeči novi izdelki, ki pa nismo več anonimni. Imamo namreč unikatne prstne odtise, obraze, genski zapis. Spletna stran za varstvo potrošnikov comparitech.com je analizirala 50 držav. Rezultati raziskave so pokazali, da vse države zbirajo biometrične podatke svojih prebivalk in prebivalcev. Obseg rabe biometrije so ocenili s točkami. Največ jih je zbrala Kitajska – 24, najmanj Irska in Portugalska – 11. Slovenija je zbrala 13 točk.
Digitalizirana družba omogoča zbiranje podatkov kjerkoli in kadarkoli. Verjetno že veste, da vas kot uporabnike spleta internetni giganti razvrščajo v različne predalčke, po katerih lahko brskajo oglaševalci in vas ciljano v realnem času prepričujejo o nakupu izdelkov in storitev. Če nad tem še zamahnete z roko, ali vas nekoliko bolj zaskrbi, kadar te metode uporabljajo politične stranke in interesne skupine, ki s ciljano propagando vplivajo na vaše obnašanje v demokratičnem procesu? Kaj pa, kadar podatke zbira in obdeluje država? Z vsako biometrično fotografijo v potnem listu, kamero s tehnologijo prepoznavanja obraza na cesti in ključavnico na prstni odtis predate svoje biometrične podatke. Ker gre za nove tehnologije zbiranja in obdelovanja podatkov, še ni primerne zakonodaje, ki bi jih zadostno ščitila. Tudi če vas zloraba podatkov ne skrbi, češ, saj nič ne skrivam, s predajo osebnih podatkov izgubite moč odločanja. Kdo jih zbira, analizira, uporablja, hrani in posreduje, je raziskovala potrošniška spletna stran Comparitech. Analizirali so 50 držav in preverili, kakšna je raba in zaščita biometričnih podatkov.
Da bi izvedeli več, smo poklicali čez lužo. Na naša vprašanja je odgovarjal Paul Bischoff, strokovnjak za zasebnost in urednik pri comparitech.com. V raziskavi je s svojo ekipo analiziral sekundarne vire, medijske članke, vladne dokumente in bele knjige. Zanimalo jih je, ali se biometrični podatki uporabljajo v osebnih dokumentih, ima država bazo, kjer te podatke shranjuje, jih uporablja v volilnem procesu, pri izdaji viz, ima zakonodajo, ki ščiti te podatke, ali jih pri poslovanju zahtevajo banke, so na cestah kamere s tehnologijo biometričnega prepoznavanja obrazov in ali se biometrija uporablja na delovnih mestih.
Paul Bishoff, preverili ste 50 držav. Kaj so pokazali rezultati, so bila kakšna presenečenja?
Ne bi rekel, da sem bil presenečen, saj poznamo trende. Je pa zanimivo videti, katere države so pristale na vrhu in katere na dnu in zakaj smo dobili take rezultate. Torej, ni bilo preveliko presenečenje, je pa zagotovo nekaj, kar je zanimivo. Največ točk je po pričakovanjih zbrala Kitajska, 24 od 25. Takoj za Kitajsko sta se uvrstila Malezija in Pakistan z 21. točkami.
Naslednje na lestvici pa so z 20. točkami Združene države Amerike.
Ja, Združene države Amerike so zelo visoko. Mislim, da je to zato, ker tu nastane veliko te nove tehnologije, zakonov, ki bi jo regulirali, pa je malo. Ker gre za nove tehnologije in novo področje zbiranja podatkov, zakoni še niso uspeli ujeti razvoja. Mislim, da je tako pri številnih državah.
Evropske države so zbrale najmanj točk, predvsem zaradi splošne uredbe o varovanju osebnih podatkov, ki je začela veljati maja lani. Kaj še vpliva na oceno v Evropi?
Ocena je močno odvisna od tega, ali je država v Evropi del Schengena ali ne. Irska na primer ni del Schengena in zato ni obvezana deliti biometričnih podatkov z drugimi državami. Ima majhno bazo biometričnih podatkov, ki vključuje le podatke s področja kriminalitete, ne zbira biometričnih podatkov vsek, ki vstopijo v državo. Če si del Schengena, moraš zbirati biometrične podatke vseh, ki vstopijo v državo. Podatke moraš tudi deliti z obveščevalnimi službami drugih držav. To je eden od razlogov, zakaj sta se Irska in Portugalska odrezali tako dobro, prav tako nimajo veliko biometričnega prepoznavanja obrazov. V Evropski uniji za zaščito biometričnih podatkov veliko naredi GDPR, ki preprečuje, da bi zbrane osebne podatke delil s tretjimi osebami, ampak Schengen zahteva, to potem izniči, saj zahteva deljenje podatkov z drugimi državi. Evropa ima tako svoje prednosti kot tudi slabosti.
Slovenija je zbrala 13 točk, pred njo so se uvrstile Irska, Portugalska Romunija, Združeno kraljestvo, Ciper in Švica. Kaj nam lahko poveste o Sloveniji?
Zelo na kratko – Slovenija ima biometrijo v potnih listih, v osebnih izkaznicah pa ne. Nekateri zakoni ščitijo biometrične osebne podatke. Biometrijo uporabljajo nekatere banke pri svojem poslovanju za dostop do računov in podobno. Ni biometričnega registra volivk in volivcev, vendar vlada vodi biometrično bazo podatkov – gre za forenzično bazo DNK, ki jo souporabljajo še nekatere druge države – Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora in Makedonija. Gre za zelo specifično stvar. Biometrična prepoznava obrazov se je uporabljala na nekaterih letališčih, ni pa videokamer opremljenih s to tehnologijo na javnih krajih, kot nam je znano. Biometrične podatke zaposlenih na delovnem mestu ščiti GDPR, vendar Slovenija nima specifične zakonodaje o tem. Slovenija je del Schengena, zato vize vsebujejo biometrijo, leta 2020 pa bo Slovenija začela zbirati prstne odtise vseh, ki niso del Schengena.
V zvezi z zbiranjem biometričnih podatkov je kar nekaj skrbi. Kako ravnati s to tehnologijo v prihodnje?
Kitajska je opozorilna zgodba o tem, kaj se lahko zgodi, če vprašanja rabe biometrije nihče ne preverja. V napačnih rokah ta tehnologija omejuje svobodo gibanja, dostop do javnih storitev, dostop do kreditov. Če se rabe biometrije ne regulira lahko na zelo negativne načine vpliva na življenje ljudi. Na Kitajskem smo to videli še posebej v provinci xinjiang, kjer poteka sistematično zatiranje ljudi in veliko vlogo pri tem igra biometrija. Ameriška podjetja so odgovorna za razvoj velikega dela te tehnologije, ki se uporablja za nadzor in analizo ljudi.
Bi morali zato regulirati razvoj tehnologije, ali pa je problem le napačna raba. Je tehnologija nevtralna?
Očitno moramo ob tehnološkem napredku razmišljati tudi o etiki, o tem, kdo in za kaj uporablja tehnologijo. Tehnologija je nevtralna na enak način, kot je nevtralna pištola. V vsakem primeru je treba omejevati pištole.
Glede na to, s kakšno lahko ljudje za uporabo nove zabavne aplikacije predajajo svoje biometrične podatke, menite, da o obstoju in rabi te tehnologije vedo premalo?
Mislim, da imajo ljudje pravico do informiranega soglasja, kadarkoli se od njih zahteva predaja biometričnega podatka. Zgodi se, da vam skenirajo obraz na letališču, pa sploh ne veste, da se je to zgodilo. Vlada ima zdaj sliko vašega obraza s pripadajočimi biometričnimi podatki. Informirano soglasje je pravica, ki bi jo moral imeti vsak. Hkrati pa potrebujemo tudi transparentnost o tem, kako se uporablja biometrične podatke, kako dolgo se jih hrani in s kom se jih deli. Ljudje imajo pravico vedeti vse to. Če prostovoljno predate svoje biometrične podatke, če s tem soglašate, potem ste tudi manj zaščiteni. Nekaj osnovnih zaščit – informirano soglasje in transparentnost – bi pomenili velik korak za dvig ozaveščenosti.
Ljudje pogosto informiranega soglasja niti ne morejo dati, saj ne vedo, s čim soglašajo? Pogoji uporabe so predolgi, nihče jih ne bere. Prav tako gre za vzemi ali pusti princip. Bi jih morala pred zlorabami ščititi država?
To je zanimivo vprašanje, saj je to zelo novo vprašanje, ki najprej zahteva ozaveščanje. Vlade lahko poskrbijo za osnovne zaščite – torej nujnost soglasja in transparentnosti. Ko bodo ljudje vedeli, kakšna tehnologija obstaja in kako se uporablja, pa se morda lahko začne širša razprava o tem, ali in kako jo naprej omejevati.
4519 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V državah po svetu v različnem obsegu zbirajo in obdelujejo osebne biometrične podatke. Če so podatki najdragocenejši kapital na svetu, smo ljudje bleščeči novi izdelki, ki pa nismo več anonimni. Imamo namreč unikatne prstne odtise, obraze, genski zapis. Spletna stran za varstvo potrošnikov comparitech.com je analizirala 50 držav. Rezultati raziskave so pokazali, da vse države zbirajo biometrične podatke svojih prebivalk in prebivalcev. Obseg rabe biometrije so ocenili s točkami. Največ jih je zbrala Kitajska – 24, najmanj Irska in Portugalska – 11. Slovenija je zbrala 13 točk. Več Urška Henigman.
Kitajska jih zbira največ, Irska in Portugalska najmanj, v ZDA razvoj tehnologije
V državah po svetu v različnem obsegu zbirajo in obdelujejo osebne biometrične podatke. Če so podatki najdragocenejši kapital na svetu, smo ljudje bleščeči novi izdelki, ki pa nismo več anonimni. Imamo namreč unikatne prstne odtise, obraze, genski zapis. Spletna stran za varstvo potrošnikov comparitech.com je analizirala 50 držav. Rezultati raziskave so pokazali, da vse države zbirajo biometrične podatke svojih prebivalk in prebivalcev. Obseg rabe biometrije so ocenili s točkami. Največ jih je zbrala Kitajska – 24, najmanj Irska in Portugalska – 11. Slovenija je zbrala 13 točk.
Digitalizirana družba omogoča zbiranje podatkov kjerkoli in kadarkoli. Verjetno že veste, da vas kot uporabnike spleta internetni giganti razvrščajo v različne predalčke, po katerih lahko brskajo oglaševalci in vas ciljano v realnem času prepričujejo o nakupu izdelkov in storitev. Če nad tem še zamahnete z roko, ali vas nekoliko bolj zaskrbi, kadar te metode uporabljajo politične stranke in interesne skupine, ki s ciljano propagando vplivajo na vaše obnašanje v demokratičnem procesu? Kaj pa, kadar podatke zbira in obdeluje država? Z vsako biometrično fotografijo v potnem listu, kamero s tehnologijo prepoznavanja obraza na cesti in ključavnico na prstni odtis predate svoje biometrične podatke. Ker gre za nove tehnologije zbiranja in obdelovanja podatkov, še ni primerne zakonodaje, ki bi jih zadostno ščitila. Tudi če vas zloraba podatkov ne skrbi, češ, saj nič ne skrivam, s predajo osebnih podatkov izgubite moč odločanja. Kdo jih zbira, analizira, uporablja, hrani in posreduje, je raziskovala potrošniška spletna stran Comparitech. Analizirali so 50 držav in preverili, kakšna je raba in zaščita biometričnih podatkov.
Da bi izvedeli več, smo poklicali čez lužo. Na naša vprašanja je odgovarjal Paul Bischoff, strokovnjak za zasebnost in urednik pri comparitech.com. V raziskavi je s svojo ekipo analiziral sekundarne vire, medijske članke, vladne dokumente in bele knjige. Zanimalo jih je, ali se biometrični podatki uporabljajo v osebnih dokumentih, ima država bazo, kjer te podatke shranjuje, jih uporablja v volilnem procesu, pri izdaji viz, ima zakonodajo, ki ščiti te podatke, ali jih pri poslovanju zahtevajo banke, so na cestah kamere s tehnologijo biometričnega prepoznavanja obrazov in ali se biometrija uporablja na delovnih mestih.
Paul Bishoff, preverili ste 50 držav. Kaj so pokazali rezultati, so bila kakšna presenečenja?
Ne bi rekel, da sem bil presenečen, saj poznamo trende. Je pa zanimivo videti, katere države so pristale na vrhu in katere na dnu in zakaj smo dobili take rezultate. Torej, ni bilo preveliko presenečenje, je pa zagotovo nekaj, kar je zanimivo. Največ točk je po pričakovanjih zbrala Kitajska, 24 od 25. Takoj za Kitajsko sta se uvrstila Malezija in Pakistan z 21. točkami.
Naslednje na lestvici pa so z 20. točkami Združene države Amerike.
Ja, Združene države Amerike so zelo visoko. Mislim, da je to zato, ker tu nastane veliko te nove tehnologije, zakonov, ki bi jo regulirali, pa je malo. Ker gre za nove tehnologije in novo področje zbiranja podatkov, zakoni še niso uspeli ujeti razvoja. Mislim, da je tako pri številnih državah.
Evropske države so zbrale najmanj točk, predvsem zaradi splošne uredbe o varovanju osebnih podatkov, ki je začela veljati maja lani. Kaj še vpliva na oceno v Evropi?
Ocena je močno odvisna od tega, ali je država v Evropi del Schengena ali ne. Irska na primer ni del Schengena in zato ni obvezana deliti biometričnih podatkov z drugimi državami. Ima majhno bazo biometričnih podatkov, ki vključuje le podatke s področja kriminalitete, ne zbira biometričnih podatkov vsek, ki vstopijo v državo. Če si del Schengena, moraš zbirati biometrične podatke vseh, ki vstopijo v državo. Podatke moraš tudi deliti z obveščevalnimi službami drugih držav. To je eden od razlogov, zakaj sta se Irska in Portugalska odrezali tako dobro, prav tako nimajo veliko biometričnega prepoznavanja obrazov. V Evropski uniji za zaščito biometričnih podatkov veliko naredi GDPR, ki preprečuje, da bi zbrane osebne podatke delil s tretjimi osebami, ampak Schengen zahteva, to potem izniči, saj zahteva deljenje podatkov z drugimi državi. Evropa ima tako svoje prednosti kot tudi slabosti.
Slovenija je zbrala 13 točk, pred njo so se uvrstile Irska, Portugalska Romunija, Združeno kraljestvo, Ciper in Švica. Kaj nam lahko poveste o Sloveniji?
Zelo na kratko – Slovenija ima biometrijo v potnih listih, v osebnih izkaznicah pa ne. Nekateri zakoni ščitijo biometrične osebne podatke. Biometrijo uporabljajo nekatere banke pri svojem poslovanju za dostop do računov in podobno. Ni biometričnega registra volivk in volivcev, vendar vlada vodi biometrično bazo podatkov – gre za forenzično bazo DNK, ki jo souporabljajo še nekatere druge države – Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora in Makedonija. Gre za zelo specifično stvar. Biometrična prepoznava obrazov se je uporabljala na nekaterih letališčih, ni pa videokamer opremljenih s to tehnologijo na javnih krajih, kot nam je znano. Biometrične podatke zaposlenih na delovnem mestu ščiti GDPR, vendar Slovenija nima specifične zakonodaje o tem. Slovenija je del Schengena, zato vize vsebujejo biometrijo, leta 2020 pa bo Slovenija začela zbirati prstne odtise vseh, ki niso del Schengena.
V zvezi z zbiranjem biometričnih podatkov je kar nekaj skrbi. Kako ravnati s to tehnologijo v prihodnje?
Kitajska je opozorilna zgodba o tem, kaj se lahko zgodi, če vprašanja rabe biometrije nihče ne preverja. V napačnih rokah ta tehnologija omejuje svobodo gibanja, dostop do javnih storitev, dostop do kreditov. Če se rabe biometrije ne regulira lahko na zelo negativne načine vpliva na življenje ljudi. Na Kitajskem smo to videli še posebej v provinci xinjiang, kjer poteka sistematično zatiranje ljudi in veliko vlogo pri tem igra biometrija. Ameriška podjetja so odgovorna za razvoj velikega dela te tehnologije, ki se uporablja za nadzor in analizo ljudi.
Bi morali zato regulirati razvoj tehnologije, ali pa je problem le napačna raba. Je tehnologija nevtralna?
Očitno moramo ob tehnološkem napredku razmišljati tudi o etiki, o tem, kdo in za kaj uporablja tehnologijo. Tehnologija je nevtralna na enak način, kot je nevtralna pištola. V vsakem primeru je treba omejevati pištole.
Glede na to, s kakšno lahko ljudje za uporabo nove zabavne aplikacije predajajo svoje biometrične podatke, menite, da o obstoju in rabi te tehnologije vedo premalo?
Mislim, da imajo ljudje pravico do informiranega soglasja, kadarkoli se od njih zahteva predaja biometričnega podatka. Zgodi se, da vam skenirajo obraz na letališču, pa sploh ne veste, da se je to zgodilo. Vlada ima zdaj sliko vašega obraza s pripadajočimi biometričnimi podatki. Informirano soglasje je pravica, ki bi jo moral imeti vsak. Hkrati pa potrebujemo tudi transparentnost o tem, kako se uporablja biometrične podatke, kako dolgo se jih hrani in s kom se jih deli. Ljudje imajo pravico vedeti vse to. Če prostovoljno predate svoje biometrične podatke, če s tem soglašate, potem ste tudi manj zaščiteni. Nekaj osnovnih zaščit – informirano soglasje in transparentnost – bi pomenili velik korak za dvig ozaveščenosti.
Ljudje pogosto informiranega soglasja niti ne morejo dati, saj ne vedo, s čim soglašajo? Pogoji uporabe so predolgi, nihče jih ne bere. Prav tako gre za vzemi ali pusti princip. Bi jih morala pred zlorabami ščititi država?
To je zanimivo vprašanje, saj je to zelo novo vprašanje, ki najprej zahteva ozaveščanje. Vlade lahko poskrbijo za osnovne zaščite – torej nujnost soglasja in transparentnosti. Ko bodo ljudje vedeli, kakšna tehnologija obstaja in kako se uporablja, pa se morda lahko začne širša razprava o tem, ali in kako jo naprej omejevati.
Zaradi zaostrovanja odnosov med Zahodom in Kitajsko in želje po zmanjšanju odvisnosti od tega orjaškega trga vse bolj zaželena gospodarska in tudi geopolitična partnerica Zahoda postaja Indija. To hitro rastoče, raznoliko in ambiciozno gospodarstvo ponuja priložnosti tudi za slovenska podjetja. Lani je menjava med državama dosegla 1,7 milijarde evrov, od tega slovenski izvoz v Indijo pičlih 111 milijonov. O priložnost, izzivih in izkušnjah so gospodarstveniki, ekonomisti, politiki in diplomati nedavno razpravljali tudi na poslovni konferenci na Gospodarski zbornici. Nekaj ugotovitev povzema Erika Štular.
Minula leta v družbeni in politični realnosti bi lahko označili za prelomna, saj se liberalna in demokratična Evropa obrača v desno. Zaskrbljujoča pa je krepitev njene skrajne različice. Od kod je prišel ta zasuk, kje ležijo družbeni vzroki za širitev skrajno desne miselnosti, kaj ta sploh sploh zagovarja in zakaj so njene ideje lahko problematične? Več v prispevku Klare Draškovič, ki se je pogovarjala s kanadskim novinarjem Michaelom Colbornom, ki raziskuje skrajno desna gibanja v Evropi.
Na Gospodarski zbornici Slovenije je potekala predstavitev nekateri poslovnih dosežkov slovenskih podjetij na trgu Savdske Arabije. Njeno gospodarstvo je največje na Bližnjem vzhodu in 17. na svetu. Slovenija je imela s Savdsko Arabijo v letu 2023 za 1.132 mio EUR blagovne menjave. Največ naša država v kraljevino izvozi farmacevtskih izdelkov, pri uvozu pa so v ospredju mineralna goriva. Blagovna menjava je torej precej neuravnotežena, glavnina menjave je uvoz v Slovenijo. Ministrstvo za gospodarstvo je že lani poudarilo, da pripravlja ukrepe za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Za savdske investitorje je gotovo zgovoren podatek, da ima Slovenija eno najnižjih davčnih stopenj na dobiček podjetij v EU ter ponuja davčne olajšave in spodbude za vlagatelje. Glavni namen tokratnega dogodka je torej bil spodbuditi slovenska podjetja k premisleku o širitvi poslov v Savdsko Arabijo ter deliti poslovne zgodbe tistih podjetij, ki so na tem trgu že uspela.
V Ljubljani danes poteka Karierni sejem z geslom "Polje, kdo bo tebe ljubil" in izraža skrb za prihodnost dela v hitro spreminjajočem se svetu. V Sloveniji namreč beležimo vedno večje pomanjkanje delovne sile, trenutno je največje povpraševanje po delavcih v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu. Karierni sejem je v prestolnico privabil 113 razstavljalcev. Sejem je obiskala Lana Furlan.
Mladinska zveza Brez izgovora je dostopnost alkoholnih in tobačnih izdelkov preverjala z metodo skrivnega nakupovanja, pri kateri mladoletna oseba skuša kupiti alkoholno pijačo oziroma tobačni izdelek. Raziskava je pokazala, da bi več kot 60 % sodelujočih mladih brez težav izvedlo nakup alkoholne pijače, nekoliko spodbudnejši so rezultati pri tobačnih izdelkih. Podobno ugotavljajo tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer kot posebej problematične izpostavljajo nakupe prek spleta.
Napnite ušesa! Pričenja se 17. festival Godibodi, namenjen promociji nove kakovostne slovenske glasbe. Letos se prvič odvija v Cankarjevem domu, kjer se predstavljajo štiri zasedbe: Hostnik pa Krečič, Kiki, Belin in Nakána. Festival je pred 16 leti nastal kot platforma za predstavljanje novih glasbenih izdaj založbe Celinka, ki jih je do danes že preko 200 – in tudi vsi letošnji nastopajoči na oder Kluba Cankarjevega doma prinašajo vsak svojo svežo glasbeno izdajo. O festivalu Godibodi nam na Prvem spregovori njegov umetniški vodja Janez Dovč.
Po veliki vodni ujmi avgusta lani je država skoraj tisoč podjetjem in 7500 lastnikom poškodovanih stanovanj izplačala predplačila sredstev za pomoč pri nujnih obnovitvenih delih. Zdaj morajo pristojnim ministrstvom posredovati dokazila o obnovi, da jim bodo dokončno odmerili višino sredstev, ki jim pripadajo. V obeh primerih so postopki dolgotrajni predvsem zaradi razčiščevanja o tem, kaj so upravičeni stroški in katera dokazila je treba priložiti.
Ženske na kmetijah imajo posebno poslanstvo, delujejo tako v dobro družbe, podeželja, celo ohranjajo dediščino, so prostovoljke in še marsikaj. Vsako leto že 21 let razglasijo kmetico leta. Letos je ta naziv prejela Marjana Kogelnik s kmetije Klančnik pri Dravogradu. Kmetija je tako velika, da obiskovalce po njej popeljejo kar z vlakcem. Kmetica leta pa je kot vse dozdajšnje kmetice izjemna ženska. Obiskala jo je Metka Pirc, ki je skušala tudi razvozlati, kaj je na Koroškem takega, da od tam prihaja že kar pet kmetic leta.
Inštitut za slavistiko na celovški Univerzi Alpe Adria bo prihodnje leto praznoval 50-letnico delovanja. S svojimi študijskimi programi slovenščine, tako na pedagoški kot nepedagoški smeri, pa skrbi tudi za izobrazbo usposobljenih profesoric in profesorjev slovenskega jezika. Teh na avstrijskem Koroškem primanjkuje. Kako poteka študij na slovenistiki, kdo se nanj vpiše in zakaj, pojasnjujejo namestnica vodje Inštituta prof. dr. Tatjana Vučajnk ter študentke Klavdija Kajtna, Lara Žnidar in Tina Matovič. Bodo po končanem študiju ostale v Avstriji in pomagale koroškim Slovencem?
Magdalena Kulnik je bila septembra letos za dve leti imenovana na mesto ravnateljice Slovenske gimnazije v Celovcu, ki je za ohranjanje slovenščine in slovenskega izročila izjemno pomembna. V Celovcu deluje že od leta 1957. Mlajša »sestra«, Dvojezična trgovska akademija, pa pod svoje okrilje mlade sprejema od leta 1990, zadnjih 11 let pa je njen ravnatelj Hans Pogelschek. Obe šoli delujeta pod skupno streho, ravnateljica in ravnatelj pa sta nam zaupala, da tudi sicer odlično sodelujeta. Srečala sta se tudi pred radijskim mikrofonom v osončenem začasnem studiu na Janežičevem trgu v Celovcu. O vlogi obeh izobraževalnih ustanov, o vpisu, programu ter popotnici, ki jo mladi ob formalni izobrazbi dobijo v teh letih, sta spregovorila v pogovoru z Mojco Delač.
V terenskem studiu Prvega v Celovcu so se naši ekipi pridružili tudi tukajšnji medijski ustvarjalci, predstavniki vseh glavnih medijev koroških Slovencev. Ponudbo posameznega medija ter izzive, s katerimi se pri svojem delu srečujejo, so nam predstavili Mateja Rihter, glavna urednica slovenskega cerkvenega tednika Nedelja, Sebastjan Trampusch, glavni urednik slovenskega tednika Novice, Gabriel Lipuš, poslovodja Radia Agora in Marjan Velik, glavni urednik slovenskega programa ORF.
Ob prihodu v središče Celovca, na križišču Viktringer Ringa in ceste 10. oktobra, nas pozdravi stavba Celovške Mohorjeve. Zgodovina založbe in stavbe, v kateri domuje, je polna preizkušenj tako kot celotna zgodovina koroških Slovencev. Palača, zgrajena 1893 in 94, je bila odraz pomembne vloge, ki jo je takrat imela založba, ustanovljena dobrih 40 let prej. Po koncu prve svetovne vojne je bila Celovška Mohorjeva prepovedana, zato je za slabo desetletje dejavnost preselila v Slovenijo. Leta 1940 so stavbo nacionalizirali, založba pa se je lahko vanjo vrnila šele leta 1955, ko so Mohorjevo hišo zapustile angleške zasedbene sile. Danes je v njej poleg založbe in knjigarne sedež več organizacij koroških Slovencev. Mohorjeva pa ima tam tudi zasebni vrtec in dvojezično ljudsko šolo. Kaj vse se dogaja v tej palači? Pridružite se nam na sprehodu po stavbi, ki je hkrati tudi sprehod skozi zgodovino koroških Slovencev in odraz njihove sedanjosti.
Že 17. leto Festival znanosti in umetnosti Hokus Pokus mlade znanstvenike privabi v prestolnico, natančneje v Pionirski dom. Letos v ospredje postavlja temo lastnosti snovi, vključuje pa interaktivne delavnice, izobraževalne vsebine in spremljevalni program. Hokus Pokus je danes popoldne namenjen tudi širši javnosti, vstop na festival pa je prost. Kaj se je v Pionirskem domu dogajalo včeraj, je preverila Lana Furlan.
Danes poteka zaključna konferenca evropskega projekta SELSI (Spoken Easy Language for Social Inclusion) z naslovom Tako lahko – Govorjeni lahki jezik za družbeno vključevanje, ki jo organizirata RTV Slovenija in Zavod RISA. Projekt združuje 7 organizacij partneric iz 5 držav – Italije, Litve, Latvije, Švedske in Slovenije ter spada na področje izobraževanja odraslih, v program Erasmus+. Sodelujoče organizacije so dve leti raziskovale in preizkušale načela lahkega govorjenega jezika ter pripravile smernice za strokovnjake, ki se z jezikovno komunikacijo ukvarjajo poklicno kot izobraževalci odraslih, novinarji in terapevti. Na RTV Slovenija informacije prilagajamo v dostopno obliko z namenom, da nas lahko spremlja čim širši krog poslušalcev, gledalcev in bralcev. Tako v teh dneh praznujemo tudi 10-letnico obstoja portala Dostopno.si. V več pa v prispevku Petre Medved.
V Posavju sobivajo z jedrsko elektrarno in zavedanjem o jedrski energiji že pet desetletij, ko so 1. decembra leta 1974 postavili temeljni kamen za Nuklearno elektrarno Krško. Ob jedrski elektrarni zadnje desetletje Posavci živijo tudi z zavedanjem, da bo tu še en jedrski objekt, odlagališče NSRAO, nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki se trenutno gradi. Jek 2 bi bil naslednji tak objekt, zato v Posavju to sobivanje z jedrskimi objekti doživljajo nekoliko drugače kot na primer v Ljubljani.
Na Hrvaškem, ki je solastnica Jedrske elektrarne Krško, za zdaj sploh ni javne razprave o možni graditvi drugega bloka nuklearke. O posvetovalnem referendumu, na katerega se slovenski državljani odpravljamo novembra, se v tamkajšnjih medijih ne poroča. Zato pa razvoj dogodkov pozorno spremlja hrvaški strokovnjak za nuklearno energijo, znanstvenik Tonči Tadić, s katerim se je v Zagrebu pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Jezikoslovci običajno ne pričakujejo, da bo njihovo delo uspešnica. Pri spletnem portalu Fran pa se je zgodilo ravno to. Pred desetimi leti njegovi snovalci niti približno niso pričakovali, da ga bo na dan obiskalo več kot 180.000 iskalcev besed s tako rekoč vsega sveta. Pred svetovnim dnevom slovarjev o Franovih uspehih z dr. Nino Ledinek in dr. Andrejem Perdihom, ki Frana spremljata od njegovih prvih korakov.
Današnji mednarodni dan bele palice je namenjen ozaveščanju o posebnih potrebah in željah ljudi, ki živijo s slepoto ali s slabovidnostjo. Slepi in slabovidni si pri vsakodnevnem življenju pomagajo z raznimi tehnikami in pripomočki, med katerimi je najbolj prepoznavna bela palica. Ta je poleg tega, da slepemu pomaga pri zaznavanju ovir med hojo, tudi simbol slepih in slabovidnih. Posebno pozornost danes namenjajo tudi brajevi pisavi oziroma brajici, saj slepi ob njeni pomoči berejo, zapisujejo in dostopajo do tiskanih virov. Prispevek Petre Medved.
Na to vprašanje so odgovorili letošnji Nobelovi nagrajenci za ekonomijo, in sicer ameriški profesorji: Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A Robinson. Konkretno so raziskovali kako družbene institucije vplivajo na gospodarski razvoj in posledično na neenakost med državami.
Danes so v Centru Rog razglasili letošnje prejemnike in prejemnice Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, najvišjih državnih nagrad za znanost in inovacije. Izmed šestdesetih prispelih vlog je komisija za Zoisove nagrade in priznanja izbrala 15 najbolj izstopajočih dogodkov. Med nagrajenci je letos 14 moških in 4 ženske.
Neveljaven email naslov