Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V državah po svetu v različnem obsegu zbirajo in obdelujejo osebne biometrične podatke. Če so podatki najdragocenejši kapital na svetu, smo ljudje bleščeči novi izdelki, ki pa nismo več anonimni. Imamo namreč unikatne prstne odtise, obraze, genski zapis. Spletna stran za varstvo potrošnikov comparitech.com je analizirala 50 držav. Rezultati raziskave so pokazali, da vse države zbirajo biometrične podatke svojih prebivalk in prebivalcev. Obseg rabe biometrije so ocenili s točkami. Največ jih je zbrala Kitajska – 24, najmanj Irska in Portugalska – 11. Slovenija je zbrala 13 točk. Več Urška Henigman.
Kitajska jih zbira največ, Irska in Portugalska najmanj, v ZDA razvoj tehnologije
V državah po svetu v različnem obsegu zbirajo in obdelujejo osebne biometrične podatke. Če so podatki najdragocenejši kapital na svetu, smo ljudje bleščeči novi izdelki, ki pa nismo več anonimni. Imamo namreč unikatne prstne odtise, obraze, genski zapis. Spletna stran za varstvo potrošnikov comparitech.com je analizirala 50 držav. Rezultati raziskave so pokazali, da vse države zbirajo biometrične podatke svojih prebivalk in prebivalcev. Obseg rabe biometrije so ocenili s točkami. Največ jih je zbrala Kitajska – 24, najmanj Irska in Portugalska – 11. Slovenija je zbrala 13 točk.
Digitalizirana družba omogoča zbiranje podatkov kjerkoli in kadarkoli. Verjetno že veste, da vas kot uporabnike spleta internetni giganti razvrščajo v različne predalčke, po katerih lahko brskajo oglaševalci in vas ciljano v realnem času prepričujejo o nakupu izdelkov in storitev. Če nad tem še zamahnete z roko, ali vas nekoliko bolj zaskrbi, kadar te metode uporabljajo politične stranke in interesne skupine, ki s ciljano propagando vplivajo na vaše obnašanje v demokratičnem procesu? Kaj pa, kadar podatke zbira in obdeluje država? Z vsako biometrično fotografijo v potnem listu, kamero s tehnologijo prepoznavanja obraza na cesti in ključavnico na prstni odtis predate svoje biometrične podatke. Ker gre za nove tehnologije zbiranja in obdelovanja podatkov, še ni primerne zakonodaje, ki bi jih zadostno ščitila. Tudi če vas zloraba podatkov ne skrbi, češ, saj nič ne skrivam, s predajo osebnih podatkov izgubite moč odločanja. Kdo jih zbira, analizira, uporablja, hrani in posreduje, je raziskovala potrošniška spletna stran Comparitech. Analizirali so 50 držav in preverili, kakšna je raba in zaščita biometričnih podatkov.
Da bi izvedeli več, smo poklicali čez lužo. Na naša vprašanja je odgovarjal Paul Bischoff, strokovnjak za zasebnost in urednik pri comparitech.com. V raziskavi je s svojo ekipo analiziral sekundarne vire, medijske članke, vladne dokumente in bele knjige. Zanimalo jih je, ali se biometrični podatki uporabljajo v osebnih dokumentih, ima država bazo, kjer te podatke shranjuje, jih uporablja v volilnem procesu, pri izdaji viz, ima zakonodajo, ki ščiti te podatke, ali jih pri poslovanju zahtevajo banke, so na cestah kamere s tehnologijo biometričnega prepoznavanja obrazov in ali se biometrija uporablja na delovnih mestih.
Paul Bishoff, preverili ste 50 držav. Kaj so pokazali rezultati, so bila kakšna presenečenja?
Ne bi rekel, da sem bil presenečen, saj poznamo trende. Je pa zanimivo videti, katere države so pristale na vrhu in katere na dnu in zakaj smo dobili take rezultate. Torej, ni bilo preveliko presenečenje, je pa zagotovo nekaj, kar je zanimivo. Največ točk je po pričakovanjih zbrala Kitajska, 24 od 25. Takoj za Kitajsko sta se uvrstila Malezija in Pakistan z 21. točkami.
Naslednje na lestvici pa so z 20. točkami Združene države Amerike.
Ja, Združene države Amerike so zelo visoko. Mislim, da je to zato, ker tu nastane veliko te nove tehnologije, zakonov, ki bi jo regulirali, pa je malo. Ker gre za nove tehnologije in novo področje zbiranja podatkov, zakoni še niso uspeli ujeti razvoja. Mislim, da je tako pri številnih državah.
Evropske države so zbrale najmanj točk, predvsem zaradi splošne uredbe o varovanju osebnih podatkov, ki je začela veljati maja lani. Kaj še vpliva na oceno v Evropi?
Ocena je močno odvisna od tega, ali je država v Evropi del Schengena ali ne. Irska na primer ni del Schengena in zato ni obvezana deliti biometričnih podatkov z drugimi državami. Ima majhno bazo biometričnih podatkov, ki vključuje le podatke s področja kriminalitete, ne zbira biometričnih podatkov vsek, ki vstopijo v državo. Če si del Schengena, moraš zbirati biometrične podatke vseh, ki vstopijo v državo. Podatke moraš tudi deliti z obveščevalnimi službami drugih držav. To je eden od razlogov, zakaj sta se Irska in Portugalska odrezali tako dobro, prav tako nimajo veliko biometričnega prepoznavanja obrazov. V Evropski uniji za zaščito biometričnih podatkov veliko naredi GDPR, ki preprečuje, da bi zbrane osebne podatke delil s tretjimi osebami, ampak Schengen zahteva, to potem izniči, saj zahteva deljenje podatkov z drugimi državi. Evropa ima tako svoje prednosti kot tudi slabosti.
Slovenija je zbrala 13 točk, pred njo so se uvrstile Irska, Portugalska Romunija, Združeno kraljestvo, Ciper in Švica. Kaj nam lahko poveste o Sloveniji?
Zelo na kratko – Slovenija ima biometrijo v potnih listih, v osebnih izkaznicah pa ne. Nekateri zakoni ščitijo biometrične osebne podatke. Biometrijo uporabljajo nekatere banke pri svojem poslovanju za dostop do računov in podobno. Ni biometričnega registra volivk in volivcev, vendar vlada vodi biometrično bazo podatkov – gre za forenzično bazo DNK, ki jo souporabljajo še nekatere druge države – Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora in Makedonija. Gre za zelo specifično stvar. Biometrična prepoznava obrazov se je uporabljala na nekaterih letališčih, ni pa videokamer opremljenih s to tehnologijo na javnih krajih, kot nam je znano. Biometrične podatke zaposlenih na delovnem mestu ščiti GDPR, vendar Slovenija nima specifične zakonodaje o tem. Slovenija je del Schengena, zato vize vsebujejo biometrijo, leta 2020 pa bo Slovenija začela zbirati prstne odtise vseh, ki niso del Schengena.
V zvezi z zbiranjem biometričnih podatkov je kar nekaj skrbi. Kako ravnati s to tehnologijo v prihodnje?
Kitajska je opozorilna zgodba o tem, kaj se lahko zgodi, če vprašanja rabe biometrije nihče ne preverja. V napačnih rokah ta tehnologija omejuje svobodo gibanja, dostop do javnih storitev, dostop do kreditov. Če se rabe biometrije ne regulira lahko na zelo negativne načine vpliva na življenje ljudi. Na Kitajskem smo to videli še posebej v provinci xinjiang, kjer poteka sistematično zatiranje ljudi in veliko vlogo pri tem igra biometrija. Ameriška podjetja so odgovorna za razvoj velikega dela te tehnologije, ki se uporablja za nadzor in analizo ljudi.
Bi morali zato regulirati razvoj tehnologije, ali pa je problem le napačna raba. Je tehnologija nevtralna?
Očitno moramo ob tehnološkem napredku razmišljati tudi o etiki, o tem, kdo in za kaj uporablja tehnologijo. Tehnologija je nevtralna na enak način, kot je nevtralna pištola. V vsakem primeru je treba omejevati pištole.
Glede na to, s kakšno lahko ljudje za uporabo nove zabavne aplikacije predajajo svoje biometrične podatke, menite, da o obstoju in rabi te tehnologije vedo premalo?
Mislim, da imajo ljudje pravico do informiranega soglasja, kadarkoli se od njih zahteva predaja biometričnega podatka. Zgodi se, da vam skenirajo obraz na letališču, pa sploh ne veste, da se je to zgodilo. Vlada ima zdaj sliko vašega obraza s pripadajočimi biometričnimi podatki. Informirano soglasje je pravica, ki bi jo moral imeti vsak. Hkrati pa potrebujemo tudi transparentnost o tem, kako se uporablja biometrične podatke, kako dolgo se jih hrani in s kom se jih deli. Ljudje imajo pravico vedeti vse to. Če prostovoljno predate svoje biometrične podatke, če s tem soglašate, potem ste tudi manj zaščiteni. Nekaj osnovnih zaščit – informirano soglasje in transparentnost – bi pomenili velik korak za dvig ozaveščenosti.
Ljudje pogosto informiranega soglasja niti ne morejo dati, saj ne vedo, s čim soglašajo? Pogoji uporabe so predolgi, nihče jih ne bere. Prav tako gre za vzemi ali pusti princip. Bi jih morala pred zlorabami ščititi država?
To je zanimivo vprašanje, saj je to zelo novo vprašanje, ki najprej zahteva ozaveščanje. Vlade lahko poskrbijo za osnovne zaščite – torej nujnost soglasja in transparentnosti. Ko bodo ljudje vedeli, kakšna tehnologija obstaja in kako se uporablja, pa se morda lahko začne širša razprava o tem, ali in kako jo naprej omejevati.
4519 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V državah po svetu v različnem obsegu zbirajo in obdelujejo osebne biometrične podatke. Če so podatki najdragocenejši kapital na svetu, smo ljudje bleščeči novi izdelki, ki pa nismo več anonimni. Imamo namreč unikatne prstne odtise, obraze, genski zapis. Spletna stran za varstvo potrošnikov comparitech.com je analizirala 50 držav. Rezultati raziskave so pokazali, da vse države zbirajo biometrične podatke svojih prebivalk in prebivalcev. Obseg rabe biometrije so ocenili s točkami. Največ jih je zbrala Kitajska – 24, najmanj Irska in Portugalska – 11. Slovenija je zbrala 13 točk. Več Urška Henigman.
Kitajska jih zbira največ, Irska in Portugalska najmanj, v ZDA razvoj tehnologije
V državah po svetu v različnem obsegu zbirajo in obdelujejo osebne biometrične podatke. Če so podatki najdragocenejši kapital na svetu, smo ljudje bleščeči novi izdelki, ki pa nismo več anonimni. Imamo namreč unikatne prstne odtise, obraze, genski zapis. Spletna stran za varstvo potrošnikov comparitech.com je analizirala 50 držav. Rezultati raziskave so pokazali, da vse države zbirajo biometrične podatke svojih prebivalk in prebivalcev. Obseg rabe biometrije so ocenili s točkami. Največ jih je zbrala Kitajska – 24, najmanj Irska in Portugalska – 11. Slovenija je zbrala 13 točk.
Digitalizirana družba omogoča zbiranje podatkov kjerkoli in kadarkoli. Verjetno že veste, da vas kot uporabnike spleta internetni giganti razvrščajo v različne predalčke, po katerih lahko brskajo oglaševalci in vas ciljano v realnem času prepričujejo o nakupu izdelkov in storitev. Če nad tem še zamahnete z roko, ali vas nekoliko bolj zaskrbi, kadar te metode uporabljajo politične stranke in interesne skupine, ki s ciljano propagando vplivajo na vaše obnašanje v demokratičnem procesu? Kaj pa, kadar podatke zbira in obdeluje država? Z vsako biometrično fotografijo v potnem listu, kamero s tehnologijo prepoznavanja obraza na cesti in ključavnico na prstni odtis predate svoje biometrične podatke. Ker gre za nove tehnologije zbiranja in obdelovanja podatkov, še ni primerne zakonodaje, ki bi jih zadostno ščitila. Tudi če vas zloraba podatkov ne skrbi, češ, saj nič ne skrivam, s predajo osebnih podatkov izgubite moč odločanja. Kdo jih zbira, analizira, uporablja, hrani in posreduje, je raziskovala potrošniška spletna stran Comparitech. Analizirali so 50 držav in preverili, kakšna je raba in zaščita biometričnih podatkov.
Da bi izvedeli več, smo poklicali čez lužo. Na naša vprašanja je odgovarjal Paul Bischoff, strokovnjak za zasebnost in urednik pri comparitech.com. V raziskavi je s svojo ekipo analiziral sekundarne vire, medijske članke, vladne dokumente in bele knjige. Zanimalo jih je, ali se biometrični podatki uporabljajo v osebnih dokumentih, ima država bazo, kjer te podatke shranjuje, jih uporablja v volilnem procesu, pri izdaji viz, ima zakonodajo, ki ščiti te podatke, ali jih pri poslovanju zahtevajo banke, so na cestah kamere s tehnologijo biometričnega prepoznavanja obrazov in ali se biometrija uporablja na delovnih mestih.
Paul Bishoff, preverili ste 50 držav. Kaj so pokazali rezultati, so bila kakšna presenečenja?
Ne bi rekel, da sem bil presenečen, saj poznamo trende. Je pa zanimivo videti, katere države so pristale na vrhu in katere na dnu in zakaj smo dobili take rezultate. Torej, ni bilo preveliko presenečenje, je pa zagotovo nekaj, kar je zanimivo. Največ točk je po pričakovanjih zbrala Kitajska, 24 od 25. Takoj za Kitajsko sta se uvrstila Malezija in Pakistan z 21. točkami.
Naslednje na lestvici pa so z 20. točkami Združene države Amerike.
Ja, Združene države Amerike so zelo visoko. Mislim, da je to zato, ker tu nastane veliko te nove tehnologije, zakonov, ki bi jo regulirali, pa je malo. Ker gre za nove tehnologije in novo področje zbiranja podatkov, zakoni še niso uspeli ujeti razvoja. Mislim, da je tako pri številnih državah.
Evropske države so zbrale najmanj točk, predvsem zaradi splošne uredbe o varovanju osebnih podatkov, ki je začela veljati maja lani. Kaj še vpliva na oceno v Evropi?
Ocena je močno odvisna od tega, ali je država v Evropi del Schengena ali ne. Irska na primer ni del Schengena in zato ni obvezana deliti biometričnih podatkov z drugimi državami. Ima majhno bazo biometričnih podatkov, ki vključuje le podatke s področja kriminalitete, ne zbira biometričnih podatkov vsek, ki vstopijo v državo. Če si del Schengena, moraš zbirati biometrične podatke vseh, ki vstopijo v državo. Podatke moraš tudi deliti z obveščevalnimi službami drugih držav. To je eden od razlogov, zakaj sta se Irska in Portugalska odrezali tako dobro, prav tako nimajo veliko biometričnega prepoznavanja obrazov. V Evropski uniji za zaščito biometričnih podatkov veliko naredi GDPR, ki preprečuje, da bi zbrane osebne podatke delil s tretjimi osebami, ampak Schengen zahteva, to potem izniči, saj zahteva deljenje podatkov z drugimi državi. Evropa ima tako svoje prednosti kot tudi slabosti.
Slovenija je zbrala 13 točk, pred njo so se uvrstile Irska, Portugalska Romunija, Združeno kraljestvo, Ciper in Švica. Kaj nam lahko poveste o Sloveniji?
Zelo na kratko – Slovenija ima biometrijo v potnih listih, v osebnih izkaznicah pa ne. Nekateri zakoni ščitijo biometrične osebne podatke. Biometrijo uporabljajo nekatere banke pri svojem poslovanju za dostop do računov in podobno. Ni biometričnega registra volivk in volivcev, vendar vlada vodi biometrično bazo podatkov – gre za forenzično bazo DNK, ki jo souporabljajo še nekatere druge države – Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora in Makedonija. Gre za zelo specifično stvar. Biometrična prepoznava obrazov se je uporabljala na nekaterih letališčih, ni pa videokamer opremljenih s to tehnologijo na javnih krajih, kot nam je znano. Biometrične podatke zaposlenih na delovnem mestu ščiti GDPR, vendar Slovenija nima specifične zakonodaje o tem. Slovenija je del Schengena, zato vize vsebujejo biometrijo, leta 2020 pa bo Slovenija začela zbirati prstne odtise vseh, ki niso del Schengena.
V zvezi z zbiranjem biometričnih podatkov je kar nekaj skrbi. Kako ravnati s to tehnologijo v prihodnje?
Kitajska je opozorilna zgodba o tem, kaj se lahko zgodi, če vprašanja rabe biometrije nihče ne preverja. V napačnih rokah ta tehnologija omejuje svobodo gibanja, dostop do javnih storitev, dostop do kreditov. Če se rabe biometrije ne regulira lahko na zelo negativne načine vpliva na življenje ljudi. Na Kitajskem smo to videli še posebej v provinci xinjiang, kjer poteka sistematično zatiranje ljudi in veliko vlogo pri tem igra biometrija. Ameriška podjetja so odgovorna za razvoj velikega dela te tehnologije, ki se uporablja za nadzor in analizo ljudi.
Bi morali zato regulirati razvoj tehnologije, ali pa je problem le napačna raba. Je tehnologija nevtralna?
Očitno moramo ob tehnološkem napredku razmišljati tudi o etiki, o tem, kdo in za kaj uporablja tehnologijo. Tehnologija je nevtralna na enak način, kot je nevtralna pištola. V vsakem primeru je treba omejevati pištole.
Glede na to, s kakšno lahko ljudje za uporabo nove zabavne aplikacije predajajo svoje biometrične podatke, menite, da o obstoju in rabi te tehnologije vedo premalo?
Mislim, da imajo ljudje pravico do informiranega soglasja, kadarkoli se od njih zahteva predaja biometričnega podatka. Zgodi se, da vam skenirajo obraz na letališču, pa sploh ne veste, da se je to zgodilo. Vlada ima zdaj sliko vašega obraza s pripadajočimi biometričnimi podatki. Informirano soglasje je pravica, ki bi jo moral imeti vsak. Hkrati pa potrebujemo tudi transparentnost o tem, kako se uporablja biometrične podatke, kako dolgo se jih hrani in s kom se jih deli. Ljudje imajo pravico vedeti vse to. Če prostovoljno predate svoje biometrične podatke, če s tem soglašate, potem ste tudi manj zaščiteni. Nekaj osnovnih zaščit – informirano soglasje in transparentnost – bi pomenili velik korak za dvig ozaveščenosti.
Ljudje pogosto informiranega soglasja niti ne morejo dati, saj ne vedo, s čim soglašajo? Pogoji uporabe so predolgi, nihče jih ne bere. Prav tako gre za vzemi ali pusti princip. Bi jih morala pred zlorabami ščititi država?
To je zanimivo vprašanje, saj je to zelo novo vprašanje, ki najprej zahteva ozaveščanje. Vlade lahko poskrbijo za osnovne zaščite – torej nujnost soglasja in transparentnosti. Ko bodo ljudje vedeli, kakšna tehnologija obstaja in kako se uporablja, pa se morda lahko začne širša razprava o tem, ali in kako jo naprej omejevati.
Veliko Slovencev, ki obišče Dunaj, se ustavi ali celo prenoči v znanem študentskem domu Korotan, ki ima burno tako preteklost kot sedanjost, s finančnimi težavami, ki so stalnica. Lastnica Korotana je Slovenija, Slovenski državni holding, ki upravlja z državnim premoženjem, pa skrbi tudi za Korotan. Ta je zdaj strateška naložba države, medresorska delovna skupina Korotan pa išče nove rešitve.
Ljubljana je v teh dneh v znamenju mednarodnega festivala promocije znanosti, znanstvenega načina razmišljanja in promocije izobraževanja. Znanstival že 15. leto spodbuja radovednost med ljudmi. Tako si udeleženci lahko ogledajo več kot 80 znanstvenih šovov. Današnje dopoldansko dogajanje je bilo predvsem v znamenju deževnega vremena. Marko Rozman se je vseeno odpravil na ulice središča Ljubljane in pri najmlajših najprej preveril, koliko je sploh zanimanja za eksperimente in samo znanost.
"V cvet" je naslov nove kratke radijske igre, ki je nastala v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija in je bila posneta v studiih Radia Slovenija in na terenu maja 2024. Zgodba Simone Hamer je bila osnova za slušno miniaturo, ki se ukvarja z odnosom do narave, sočloveka ter drugih živih bitij. Ona, ki jo je v upodobila Gaja Filač, na koncu pride do spoznanja, da so čebele ključnega pomena za biotsko raznovrstnost v mestih in seveda tudi nepogrešljive za obstoj civilizacije. Center Ljubljane in park Tivoli sta zvočna tapeta za novo izpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj. Režiser Klemen Markovčič ugotavlja, da je med občinstvom vse več zanimanja za krajše radijske formate, med katere sodi tudi kratka radijska igra. V informacijsko zasičeni družbi to ni presenečenje, pravi. Kako pa nastane kratka radijska igra?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji smo še vedno daleč od uresničitve procesa deinstitucionalizacije v praksi. Ta ugotovitev je bila eno od izhodišč današnjega posveta v Novi Gorici, kjer so med drugim govorili o nujnosti spodbujanja in omogočanja življenja v skupnosti tako invalidom kot tudi starejšim. Posvet je pripravil urad varuha človekovih pravic, ki vladi že več kot pet let neuspešno priporoča sprejetje potrebnih ukrepov za ureditev dolgotrajne oskrbe in deinstitucionalizacije. Čeprav sta bila povabljena in najavljena, sta se minister za solidarno prihodnost Simona Maljevac ter minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec - na veliko razočaranje udeležencev - opravičila.
Slovensko nemška gospodarska zbornica je predstavila tradicionalno raziskavo o stališčih nemških investitorjev glede gospodarskih in naložbenih razmer v državah Srednje in Južne Evrope. Slovenija se je tokrat uvrstila na prvo mesto med tako imenovanimi alternativnimi lokacijami, kamor bi nemška podjetja vlagala, če ne bi v državo, kjer so zdaj. Slovenija je sicer pri vrsti kazalnikov nekoliko napredovala, a še vedno zaostaja za tekmeci v regiji, izzivi pa ostajajo predvsem davčna bremena, neprožna delovnopravna zakonodaja in nepredvidljive gospodarske politike.
Zadnji teden v maju obeležujemo Teden gozdov, letos ga zaznamuje 30 . obletnica delovanja Zavoda za gozdove Slovenije. Zavod za gozdove Slovenije danes v centralni in 14ih območnih enotah, zaposluje 757 oseb, ki svetujejo lastnikom, izobražujejo širšo javnost, načrtujejo sonaravno gospodarjenje v gozdovih, usmerjajo razvoj, preizkušajo in uvajajo inovacije, s katerimi se zoperstavljajo posledicam vedno pogostejših ujm in drugih posledic podnebnih sprememb. Trenutno uvaja digitalizacijo postopkov. Z delovanjem zavoda in njegove javne gozdarske službe je povezana tudi osrednja letošnja tema - sonaravno upravljanje z gozdovi in z inovacijami podprto prilagajanje podnebnim spremembam. Zavod za gozdove Slovenije danes v centralni in 14ih območnih enotah zaposluje 757 zaposlenih, ki svetujejo lastnikom, izobražujejo širšo javnost, načrtujejo sonaravno gospodarjenje v gozdovih, usmerjajo razvoj, preizkušajo in uvajajo inovacije, s katerimi se zoperstavljajo posledicam vedno pogostejših ujm in drugih posledic podnebnih sprememb. Trenutno uvajajo digitalizacijo podatkov. Zavod skozi tri desetletja ostaja most med stroko in prakso. Direktor Zavoda za gozdove, Gregor Danev je najbolj ponosen, da so obdržali teritorialno organiziranost in da obvladujemo gozdove na terenu, za kar pa se je treba stalno boriti. Nike Krajnc, Direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije, poudarja, da ima gozdarska stroka veliko znanja o delovanju gozdov kot ekosistemov, zato si želi, da bi bili med deležniki vedno kadar so na mizi vprašanja o gozdu in gozdnem prostoru, gozdarji prvi vprašani in bi bilo njihovo mnenje upoštevano. Več o uspehih in izzivih pa v prispevku Jernejke Drolec.
V sodobnem svetu smo močno odvisni od – bolj ali manj - brezhibnega delovanja celega kupa naprav. Pri tem se zelo redko ukvarjamo s temeljno tehnologijo, ki vse to omogoča. Naj gre za najobičajnejši pralni stroj, pametni telefon v vašem žepu ali najnovejšo sončno elektrarno na bližnji strehi; brez osnove – integriranih vezij ali po domače čipov, ne bi šlo. Med pandemijo se je jasno pokazalo, da je Evropa na tem področju povsem odvisna od uvoza in če gre kaj narobe, se ustavi tudi proizvodnja v avtomobilskih in drugih tovarnah. To pa še zdaleč ne pomeni, da je Evropa povsem brez lastne proizvodnje čipov. Najbližja tovarna je tik za mejo v avstrijskem Beljaku, kjer je tudi glavni razvojni center podjetja Infineon Austrija. Foto: Proizvodnja čipov na rezinah zahteva sterilno okolje, vir: Infineon Austria
Zaledje Neaplja je v tem tednu znova zajel strah, ki ga je povzročil val potresov. Tokrat ne gre za posledice premikanj potresno aktivnega Apeninskega grebena, ampak za potrese, ki jih je sprožilo dogajanje v primestnem ognjeniku Flegrejska polja. Gre za enega najnevarnejših ognjenikov sveta - toliko bolj zato, ker na njem živi na stotisoče ljudi.
Lažna sporočila računovodstvu s ponarejeno elektronsko pošto direktorja ali zaposlenega z zahtevo po nakazilu sredstev na določen račun in drugi načini vrivanja v poslovno komunikacijo so slovenska podjetja v letu 2023 stala 7,8 milijona evrov. V poročilu o kibernetski varnosti za leto 2023, ki ga je izdal SI-CERT, lahko preberemo, da je slovenska policija lani zabeležila za kar 13 milijonov evrov škode na račun kriptoprevar, ki so dobičkonosen in dobro organiziran posel. Več v pogovoru z Jasmino Mešić, koordinatorico nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu. foto: Tumisu, Pixabay
Kavcijski sistem embalaže pijač je v Evropi vedno bolj razširjen. Morda ga bomo v prihodnje imeli tudi v Sloveniji. Zanj se najbolj zavzemajo v industriji pijač, ki bo morala v prihodnjih letih dosegati evropsko določene cilje na področju embalaže in odpadne embalaže. Nov sistem ločenega zbiranja plastenk in pločevink bi terjal začetni vložek, a njegovi zagovorniki izpostavljajo številne prednosti v primerjavi s sedanjim sistemom odvoza in ločevanja odpadne embalaže. To so: večja stopnja vračanja, zmanjšanje onesnaženja, nižje emisije CO2, razpoložljivost recikliranega PET materiala in aluminija visoke kakovosti, doseganje ciljev krožnega gospodarstva ter večja sledljivost in transparentnost materialnih in finančnih tokov. Nasprotniki, med katerimi je vedno bolj osamljena Zbornica komunalnega gospodarstva, pa so prepričani da je sedanji sistem odvoza in ločevanja zelo učinkovit in novega sistema ne potrebujemo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo po proučitvi podatkov in stališč vpletenih, predvidoma v juniju, pripravilo zakonodajni okvir, s katerim bo določilo obveznosti za deležnike. Več v prispevku Jernejka Drolec.
Glasbeni urednik Jane Weber je v studiu gostil Niko Vogrič Dežman, članico programskega odbora mednarodnega festivala Druga godba ter vodjo Odnosov z javnostjo.
Slovensko muzejsko društvo je za odličnost strokovnega dela Valvasorjevi odličji podelilo Vereni Vidrih Perko in Andreju Smrekarju. Utemeljitelji nagrad so zapisali, da sta prejemnika s predanim delom bogata spoznanja v odnosu do dediščine uspešno širila tudi v slovenskem in mednarodnem javnem prostoru. Nagrajenka Verena Vidrih Perko, arheologinja in muzealka, dolgoletna sodelavka Gorenjskega muzeja ter avtorica več kot 500 znanstvenih in strokovnih prispevkov, že desetletja prepleta arheologijo in muzeologijo. Zgodovino in dediščino približuje različnim krogom: od študentov do slušateljev v tretjem življenjskem obdobju. Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo je dobil tudi umetnostni zgodovinar in muzejski svetnik v Narodni galeriji, dr. Andrej Smrekar. Kot je povedal, mu najvišje strokovno priznanje muzejskih kolegov veliko pomeni. Prav tako je poudaril, da gre za nagrado, ki jo podeljuje najstarejše slovensko društvo, ter da je zato njen simbolni pomen še toliko večji.
Slovenski kirurgi opozarjajo, da nujno potrebujejo vsaj en nov robotski sistem, saj dva robota nista dovolj za vse operacije, ki jih želijo izvesti in imajo številne dobrobiti za paciente. Kirurgom je država že lani obljubila tri dodatne robote, a teh niso prejeli, zato državo svarijo, da bodo strokovno nazadovali, tudi bolniki in z njimi država pa bodo dolgoročno na slabšem zaradi zanemarjanja področja. FOTO: Pixabay
Od danes pa vse do nedelje bo potekal tradicionalni že 25. Nacionalni teden prostovoljstva. Na različnih dogodkih, ki bodo potekali po vsej državi, bodo prostovoljske organizacije predstavile svoje delo in tudi možnosti vključevanja v prostovoljstvo. Namen Nacionalnega tedna prostovoljstva je ozaveščanje javnosti o pomenu in vlogi prostovoljstva. Več o dogodku in tudi o tem, kaj prostovoljstvo nudi prostovoljcem in kaj celotni družbi pa v pogovoru s Tjašo Arko, vodjo programske enote Prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji.
Medtem ko v javnosti odmevajo lastniške spremembe v dveh pomembnih slovenskih agroživilskih podjetjih - Panvita in Celjske mesnine - v katere vstopa hrvaški kapital, ugotavljamo, da je država v zadnjih dveh desetletjih razprodala večino slovenskih živilskih paradnih konjev. Aktualni prodaji zato med kmete in tudi v samo živilsko dejavnost vnašajo določeno mero negotovosti. Kako na zadnja dogajanja v živilski panogi gledajo v tistih podjetjih, ki ostajajo v slovenskih rokah? Med njimi so Tovarna olja Gea d.o.o., ta letos praznuje 120 let delovanja, podjetje Medex, ki praznuje 70 let, in Skupina Jata Emona kot največji lastnik živilskih podjetij v zasebni lasti, tudi podjetje Pivka Perutninarstvo.
Pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije so v sodelovanju s Sekcijo za potujoče knjižnice ob 50-letnici Potujoče knjižnice Ljubljana pripravili Festival in strokovno posvetovanje potujočih knjižnic. V središču Ljubljane je bilo včeraj na ogled 18 polno opremljenih vozil potujočih knjižnic iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Bolgarije, v Knjižnici Otona Župančiča pa ob tem še danes poteka 22. mednarodno strokovno posvetovanje potujočih knjižnic, ki z izmenjavo znanj ter izkušenj odpira vsebine o pomenu potujočih knjižnic v sodobni družbi in o možnostih njihovega nadaljnjega razvoja. Več Tadeja Bizilj.
Med 23. in 26. majem 2024 bo potekal 40. festival Druga godba. Glasbeni urednik Jane Weber in voditelj Rok Valenčič v studiu Prvega programa gostita direktorja festivala, Bogdana Benigarja.
Poskus atentata na slovaškega predsednika vlade Roberta Fica je sprožil vrsto vprašanj okoli varovanja politikov. Nekdanji šef Centra za varnost in zaščito Janez Videmšek sicer ocenjuje, da so Ficovi varnostniki reagirali pravilno in mu s tem rešili življenje. Del krivde pa nosi tudi politik sam, saj ni spoštoval varnostnih protokolov in se je samoiniciativno odpravil proti ljudem. Zavedati se je tudi treba, da za varovanje niso odgovorni le varnostniki, ki obkrožajo varovano osebo, ampak gre za večplastne procese in postopke, ki bi mnogi morali biti narejeni že pred incidentom.
Škotski umetnik Hans K. Clausen ob 75. obletnici izida distopičnega romana 1984 snuje instalacijo iz 1984 izvodov knjige, ki bo v začetku junija na ogled v občinski stavbi na otoku Jura, kjer je Orwell v hudi revščini in bolan konec 40. let minulega stoletja napisal omenjeni roman, kot spomenik kljubovanju tiskani besedi. Izvode Orwellove distopične mojstrovine kiparju iz Edinburga po pošti že več mesecev pošiljajo ljudje z vsega sveta in ta hip mu jih manjka le še nekaj manj kot sto. Zakaj je Orwellova distopija z glavnim junakom Winstonom Smithom, ki na ministrstvu za resnico skrbi za (pravilno) preoblikovanje informacij, aktualna kadarkoli in kjerkoli, morda še najbolj danes, smo se pogovarjali s poznavalko Orwellovih del, prevajalko in literarno komparativistko Tino Mahkota.
Neveljaven email naslov